101. člen ZZK-1
Pojem zaznambe izrednega pravnega sredstva
(1)Zaznamba izrednega pravnega sredstva je vpis, s katerim se varuje vrstni red vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je proti tej odločbi vloženo izredno pravno sredstvo in če je imetnik pravice, proti katerem je bila vknjižba opravljena, na podlagi tega izrednega pravnega sredstva oziroma v ponovljenem postopku uspel.
(2)Izredno pravno sredstvo po tem zakonu, v zvezi s katerim je dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva je revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu.
- VSK sklep CDn 8000000137/2011Višje sodišče v Kopru · 2012
Pritožba ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba z dne 11.10.1993, ki v konkretni zadevi predstavlja listino za predlagani vpis, že v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga razveljavljena. Povsem jasno je torej, da prodajna pogodba, ki naj bi bila podlaga predlaganemu vpisu ne more več predstavljati listine, na podlagi katere bi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravilo predlagani vpis.
- VSL sklep I Cp 2574/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Namen zaznambe izrednega pravnega sredstva je varovati vrstni red vzpostavitve prejšnjih vpisov, in sicer v vseh primerih, ko je bila vknjižba opravljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe oziroma dokončne odločbe drugega državnega organa, ki je bila na podlagi izrednega pravnega sredstva spremenjena tako, da v primeru, če bi bila prvotna pravnomočna odločba, ki je bila podlaga za vpis, pravilna, vpis sploh ne bi bil opravljen (101. in 102. člen ZZK-1).
- VSL sklep II Cp 2378/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti, po uradni dolžnosti lahko sodišče odloča samo, če tako določa zakon. V konkretnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da je A lastnica v izreku sodbe navedenih nepremičnin. Gre za pravnomočno sodno odločbo po 3. točki 40. člena ZZK-1, ki glede na že citirani 46. člen ZZK-1 ne pomeni podlage za odločanje po uradni dolžnosti.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 1. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sklep CDn 8000000137/2011Višje sodišče v Kopru · 17. 1. 2012
Pritožba ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba z dne 11.10.1993, ki v konkretni zadevi predstavlja listino za predlagani vpis, že v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga razveljavljena. Povsem jasno je torej, da prodajna pogodba, ki naj bi bila podlaga predlaganemu vpisu ne more več predstavljati listine, na podlagi katere bi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravilo predlagani vpis.
- VSL sklep I Cp 2574/2010Višje sodišče v Ljubljani · 22. 10. 2010
Namen zaznambe izrednega pravnega sredstva je varovati vrstni red vzpostavitve prejšnjih vpisov, in sicer v vseh primerih, ko je bila vknjižba opravljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe oziroma dokončne odločbe drugega državnega organa, ki je bila na podlagi izrednega pravnega sredstva spremenjena tako, da v primeru, če bi bila prvotna pravnomočna odločba, ki je bila podlaga za vpis, pravilna, vpis sploh ne bi bil opravljen (101. in 102. člen ZZK-1).
- VSL sklep II Cp 2378/2009Višje sodišče v Ljubljani · 23. 9. 2009
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti, po uradni dolžnosti lahko sodišče odloča samo, če tako določa zakon. V konkretnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da je A lastnica v izreku sodbe navedenih nepremičnin. Gre za pravnomočno sodno odločbo po 3. točki 40. člena ZZK-1, ki glede na že citirani 46. člen ZZK-1 ne pomeni podlage za odločanje po uradni dolžnosti.
- VSL sklep II Cp 2071/2009Višje sodišče v Ljubljani · 26. 8. 2009
ZZK-1 v 2. odstavku 101. člena taksativno določa, na podlagi katerih izrednih pravnih sredstev je dopustna zaznamba izrednega pravnega sredstva. Izredna pravna sredstva, v zvezi s katerimi je dopustna zaznamba, so revizija, zahteva za varstvo zakonitosti in tožba v upravnem sporu. ZZK-1 ne dopušča zaznambe izrednega pravnega sredstva v primeru obnove postopka ali vložene ustavne pritožbe.
- VSK sklep Cp 227/2009Višje sodišče v Kopru · 8. 4. 2009
Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora, le da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1).
- VSM sklep I Cp 1684/2008Višje sodišče v Mariboru · 4. 2. 2009
Ker pravdni postopek (po sklepu o dovolitvi obnove postopka), ki se vodi pod opr. št. III P 1416/2006, še ni pravnomočno zaključen, po oceni sodišča druge stopnje v omenjeni zadevi niso podane okoliščine, ki bi omogočale presojo o izpolnjenosti predpostavke iz tretje alineje. Vknjižba lahko v takšnem primeru postane kasneje neutemeljena zato, ker je končna odločitev (odločba) na podlagi odločitve o izrednem pravnem sredstvu, oziroma v ponovljenem postopku (če je bila odločba, ki je bila podlaga za vknjižbo, razveljavljena oziroma odpravljena) takšna, da na njeni podlagi vknjižba ne bi bila dovoljena. Zato se izkaže, da je odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v predmetni zadevi pred pravnomočnostjo odločbe, izdane v zadevi opr. št. III P 1416/2006, preuranjeno.