VSK sklep CDn 8000000137/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z obravnavanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo ugovoru udeleženca I. d.o.o. in sklep zemljiškoknjižnega pomočnika z dne 20. 6. 2011, Dn. št. 1 spremenilo tako, da se vknjižba lastninske pravice predlagateljice ne dovoli in še odločilo, da se ne dovoli zaznamba izrednega pravnega sredstva (revizije).

Iz vseh pritožbenih razlogov se proti temu sklepu pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga naj ga razveljavi in njenemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice in za zaznambo revizije ugodi. Glede tega, da naj predlog za zaznambo revizije ne bi bil dovoljen, bi moralo sodišče prve stopnje šteti, kot da sta vložena dva samostojna predloga in uporabiti pravila o razdružitvi pravd. Ni res, da v konkretni zadevi ni bila predlagana vknjižba proti predlagateljici na podlagi pravnomočne oz. dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1. Predlagateljica je od udeleženke kupila stanovanje, lastninske pravice pa doslej še ni vknjižila. Zaradi zamude s plačilom s posameznimi obroki je družba I. zoper njo vložila tožbo na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, ki je bila razveljavljena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.10.2010. Na podlagi te sodbe je družba I. vložila predlog za zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, zato je predlagateljica predlagala vknjižbo svoje lastninske pravice. Sodišče ji je odvzelo pravno sredstvo, ki bi ji šlo, v kolikor bi takoj po nakupu nepremičnine predlagala vpis svoje lastninske pravice. Ker je Vrhovno sodišče RS revizijo dopustilo, je nujno, da naslovno sodišče ugodi obema njenima predlogoma.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba niti ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba z dne 11.10.1993, ki v konkretni zadevi predstavlja listino za predlagani vpis, že v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga razveljavljena. To izhaja tudi iz samega zemljiškoknjižnega predloga, saj mu je predlagateljica priložila sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.10.2010, opr. št. I Cp 2235/2010. Povsem jasno je torej, da prodajna pogodba, ki naj bi bila podlaga predlaganemu vpisu ne more več predstavljati listine, na podlagi katere bi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravilo predlagani vpis. Pogoji za dovolitev vpisa tako niso izpolnjeni in je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna (primerjaj 148. člen ZZK-1). Po mnenju pritožbenega sodišča je pravilna tudi odločitev zemljiškoknjižne sodnice o zavrnitvi zaznambe izrednega pravnega sredstva (revizije). Zaznamba izrednega pravnega sredstva je vpis, s katerim se varuje vrstni red vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oz. izbrisa pravice na podlagi pravnomočne oz. dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, če je proti tej odločbi vloženo izredno pravno sredstvo in če je imetnik pravice, proti katerem je bila vknjižba opravljena, na podlagi tega izrednega pravnega sredstva oz. v ponovljenem postopku uspel. Sodba VS LJ ni listina iz prvega odstavka 101. člena ZZK-1 (v zvezi s 3. do 8. točko prvega odstavka 40. člena ZKK-1), razen tega pa proti predlagateljici ni bila opravljena nobena vknjižba, zato je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna. Pritožbena navedba, da je odločitev nepravilna, ker sodišče prve stopnje spisa ni razdružilo, pa v zadevi ni bistvena, saj se to v primeru, kot je obravnavani nanaša zgolj na tehniko postopka. Ker po obrazloženem pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).