276. člen SPZ
(ohranitev pravic)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2003.«. Zakon o spremembah Stvarnopravnega zakonika – SPZ-A (Uradni list RS, št. 91/13) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 5. člen Za zemljiške dolgove, ki so bili ustanovljeni pred uveljavitvijo tega zakona in zemljiške dolgove, ki so vpisani v zemljiško knjigo po uveljavitvi tega zakona na podlagi zemljiškoknjižnega predloga, vloženega pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo določbe drugega odstavka 108. člena, drugega odstavka 110. člena, 111. člena in 192. do 200. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02). 6. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika – SPZ-B (Uradni list RS, št. 23/20) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: 21. člen
(1)Neposestne zastavne pravice, ki se vpišejo v register iz 177. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) do 1. julija 2020, se ne glede na določbe spremenjenih 171. in 173. člena, tretjega odstavka 175. člena in 177. člena ter novega 177.a člena zakona ohranijo z vsebino, kot so bile ustanovljene in vpisane v ta register.
(2)Neposestne zastavne pravice iz prejšnjega odstavka, ustanovljene na opremi, se od 1. julija 2020 dalje ohranijo kot neposestne zastavne pravice na poslovni opremi po spremenjenem 173. členu zakona, četudi po svoji naravi predmet zavarovanja ni poslovna oprema. 22. člen Vlada Republike Slovenije uskladi predpis iz osmega odstavka spremenjenega 177. člena zakona v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona. 23. člen V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US in 66/19 – ZDavP-2M) se v 81. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Po vpisu v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin se podatki o rubežu in prepovedi razpolaganja s premičnino, na katero se nanaša vpis, na podlagi povezanosti z uradnimi evidencami, v katere se vpisujejo premičnine, avtomatično posredujejo ali se omogoči njihov prevzem organom, da jih vpišejo v evidence, ki jih vodijo, in listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine. Dolžnik je dolžan predložiti listine za vpis v treh dneh po prejemu zahteve od organa, ki vodi takšno uradno evidenco, sicer organ obvesti izvršitelja, ki dolžniku odvzame listino in registrske označbe za premičnino ter jih izroči temu organu.«. 24. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati drugi in tretji stavek petega odstavka, šesti odstavek, sedmi odstavek, drugi in tretji stavek osmega odstavka, deveti odstavek ter deseti odstavek 81. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US in 66/19 – ZDavP-2M). 25. člen
(1)Spremenjeni 171. in 173. člen, tretji odstavek 175. člena in 177. člen ter novi 177.a člen zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2020.
(2)Novi šesti odstavek 105. člena zakona in novi 127.a do 127.č člen zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2021.
(3)Do začetka uporabe spremenjenih določb 171. in 173. člena, tretjega odstavka 175. člena in 177. člena zakona se uporabljajo določbe 171. in 173. člena, tretji odstavek 175. člena in 177. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13). 26. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
- VSL Sklep II Cp 1480/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Če je priposestvovalna doba začela teči v času uporabe pravnih pravil ODZ, iztekla pa bi se v času veljavnosti ZTLR, in v primeru spremembe zakona med tekom priposestvovalne dobe, so se za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZTLR, uporabljala določila ZTLR. SPZ ne učinkuje za nazaj in ne posega v stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo. Lastninska pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ostane tako veljavna, če so se vsi pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31. 12. 2002. Trditveno in dokazno breme za izpodbijanje dobre vere je oziroma bo v celoti na strani toženca. V tej fazi postopka, ko se o spornem zahtevku slednji še niti ni izjasnil, je sodišče v nasprotju z navedenim materialnopravnim izhodiščem in trditveno podlago tožnic preuranjeno in preobširno ugotavljalo, ali je bila ob neurejenem zemljiškoknjižnem stanju tožnica (oziroma njeni pravni predniki) dobroverna ali ne. Namen določb o priposestvovanju je v izvenknjižni pridobitvi lastninske pravice. Po ustaljenih stališčih sodne prakse dobre vere (to je opravičljive zmote in ustrezne skrbnosti posestnika glede prepričanja o lastninski pravici) ni mogoče izpodbiti z
- VSRS sodba II Ips 10/2013Vrhovno sodišče RS · 2015
Z dogovorom strank so se razdelili stanovanjski prostori v enostanovanjski hiši, pri čemer rezultat delitve nista bili dve samostojni funkcionalni celoti, primerni za samostojno uporabo. Dogovor zato ne bi mogel biti podlaga etažne delitve stare (v potresu poškodovane) hiše in tudi ne funkcionalnega zemljišča. Ali povedano drugače: dogovorjena „razdelitev“ hiše se ni nanašala na dve samostojni stvari, ki bi lahko bili predmet stvarnih pravic.
- VSL sodba II Cp 546/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se je tožnikova priposestvovalna doba, ki je začela teči novembra 1983 iztekla do novembra 1993. S tem je prvo sodišče SPZ-ju nedopustno pripisalo retroaktivno veljavo, ki je ni predvidel. Tožnikova priposestvovalna doba se je iztekla z dnem uveljavitve SPZ, torej s 1. 1. 2003. V tožnikovo priposestvovalno dobo se v konkretnem primeru ni vštevala priposestvovalna doba njegovega pravnega prednika, zato je presoja dobre vere tožnikovega pravnega prednika materialno pravno povsem nerelevantna in nepomembna. S priposestvovanjem se namreč pridobi lastninska pravica neodvisno od pravice prednika zaradi določeno dobo trajajoče, posebej kvalificirane posesti.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 8. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 1480/2019Višje sodišče v Ljubljani · 28. 8. 2019besedilo 2013–2020
Če je priposestvovalna doba začela teči v času uporabe pravnih pravil ODZ, iztekla pa bi se v času veljavnosti ZTLR, in v primeru spremembe zakona med tekom priposestvovalne dobe, so se za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZTLR, uporabljala določila ZTLR. SPZ ne učinkuje za nazaj in ne posega v stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo. Lastninska pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ostane tako veljavna, če so se vsi pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31. 12. 2002. Trditveno in dokazno breme za izpodbijanje dobre vere je oziroma bo v celoti na strani toženca. V tej fazi postopka, ko se o spornem zahtevku slednji še niti ni izjasnil, je sodišče v nasprotju z navedenim materialnopravnim izhodiščem in trditveno podlago tožnic preuranjeno in preobširno ugotavljalo, ali je bila ob neurejenem zemljiškoknjižnem stanju tožnica (oziroma njeni pravni predniki) dobroverna ali ne. Namen določb o priposestvovanju je v izvenknjižni pridobitvi lastninske pravice. Po ustaljenih stališčih sodne prakse dobre vere (to je opravičljive zmote in ustrezne skrbnosti posestnika glede prepričanja o lastninski pravici) ni mogoče izpodbiti z
- VSRS sodba II Ips 10/2013Vrhovno sodišče RS · 5. 2. 2015besedilo 2013–2020
Z dogovorom strank so se razdelili stanovanjski prostori v enostanovanjski hiši, pri čemer rezultat delitve nista bili dve samostojni funkcionalni celoti, primerni za samostojno uporabo. Dogovor zato ne bi mogel biti podlaga etažne delitve stare (v potresu poškodovane) hiše in tudi ne funkcionalnega zemljišča. Ali povedano drugače: dogovorjena „razdelitev“ hiše se ni nanašala na dve samostojni stvari, ki bi lahko bili predmet stvarnih pravic.
- VSL sodba II Cp 546/2013Višje sodišče v Ljubljani · 5. 6. 2013besedilo 2002–2013
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se je tožnikova priposestvovalna doba, ki je začela teči novembra 1983 iztekla do novembra 1993. S tem je prvo sodišče SPZ-ju nedopustno pripisalo retroaktivno veljavo, ki je ni predvidel. Tožnikova priposestvovalna doba se je iztekla z dnem uveljavitve SPZ, torej s 1. 1. 2003. V tožnikovo priposestvovalno dobo se v konkretnem primeru ni vštevala priposestvovalna doba njegovega pravnega prednika, zato je presoja dobre vere tožnikovega pravnega prednika materialno pravno povsem nerelevantna in nepomembna. S priposestvovanjem se namreč pridobi lastninska pravica neodvisno od pravice prednika zaradi določeno dobo trajajoče, posebej kvalificirane posesti.
- VSL sklep I Cp 92/2010Višje sodišče v Ljubljani · 14. 4. 2010besedilo 2002–2013
Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu nepremičnine, zato lahko vsak etažni lastnik solastninsko pravico na skupnem delu zgradbe, kar vključuje tudi dvorišče, prenese le skupaj s posameznim delom zgradbe, ki ga ima v izključni lasti.
- VSRS Sodba II Ips 639/2006Vrhovno sodišče RS · 12. 2. 2009besedilo 2002–2013
Presoja vprašanja, ali lahko stranka, ki ni lastnica zemljišča, na katerem je zgrajena stavba, na podlagi dogovora o skupni gradnji zahteva ustanovitev etažne lastnine na stavbi in vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo samo na "svojem" stanovanju.
- VSL sodba I Cp 1574/2004Višje sodišče v Ljubljani · 13. 4. 2005besedilo 2002–2013
Lastnik služne stvari, ki zahteva, naj pravica stvarne služnosti preneha, mora zatrjevati in dokazati spremenjene okoliščine.