273. člen SPZ

Tožnik pravice na spornem zemljišču ne uveljavlja na podlagi močnejše pravice. Zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine, ki zemljiškoknjižno ni njegova last. Gre za spor o lastništvu dela nepremičnine, ki je klasični lastninski spor, o katerem se odloča po pravilih pravdnega postopka. Tudi če je meja že določena v mejnem ugotovitvenem postopku, je po sedanji ureditvi dopustno sprožiti lastninski spor (ki bo na to urejeno mejo sicer vplival).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v tem postopku sporna meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. V takem primeru pa se skladno z 2. odstavkom 77. člena SPZ domneva močnejša pravica po dokončno urejeni meji. Gre za izpodbojno domnevo o močnejši pravici, ki pa je predlagatelj ni uspel izpodbiti, saj niti zatrjeval ni, da je pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru.

Šele če se izkaže, da sporna nepremičnina iz pravnih ali iz ekonomskih razlogov pomeni nedeljivo celoto, lahko sodišče pristopi k njeni civilni delitvi. Civilna delitev, torej sodna prodaja stvari in razdelitev izkupička med solastnike, je zgolj subsidiarna.

Nasprotna udeleženka utemeljeno graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način.

Stranka lahko priznanje sicer prekliče, vendar je dolžnost sodišča, da presodi, ali bo upoštevalo preklic priznanja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni sledilo preklicu priznanja in je v zgornjem in srednjem delu določilo mejo tako, kot je bilo dogovorjeno in odmerjeno, v spodnjem delu pa je pravilno mejo določilo po močnejši pravici.

Tudi, če je meja že določena v upravnem postopku kot dokončna meja, je po sedanji ureditvi dopustno sprožiti sodni postopek, v katerem se meja ureja po čisto drugih kriterijih (močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena), kot v upravnem postopku (katastrska meja).

Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari. Tistega izmed solastnikov, ki ni predlagatelj, ampak nasprotni udeleženec postopka za prodajo solastne stvari, zgolj iz tega razloga ne gre obravnavati kot dolžnika klasične izvršbe. Javna dražba v postopku za prisilno ali izvršilno prodajo solastne stvari, to je prodajo solastne stvari po določbah ZIZ, naj se opravi brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev, saj bi se v nasprotnem primeru dovolila ena izmed oblik fizične delitve solastne stvari, za katero je bilo nujno pred tem že ugotovljeno, da ni mogoča.

SPZ v določbah, ki se nanašajo na urejanje meje v sodnem postopku, ne določa, da bi bila morebitna dokončnost meje ovira za sodno urejanje meje, ampak določa (2. odst. 77. člena SPZ) zgolj to, da se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.

Prvostopenjsko sodišče je napačno uporabilo materialno pravo (131. čl. ZNP) in 77. čl. SPZ in je zato tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ko je ocenilo, da meja, ki je bila urejena v katastrskem (upravnem) postopku, ne more biti sporna, če se okoliščine po njeni ureditvi ne spremenijo. To ne drži. Zakon o zemljiškem katastru (ZENDMPE) je sicer res posegel v civilnopravno urejanje mej pred sodišči in določil, da urejanje meje tudi v sodnem postopku ni več dopustno, če je bila meja že urejena po ZENDMPE kot dokončna, kar pa je SPZ razveljavil (273. čl. SPZ). Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) tega ni spremenil. Kljub dokončnosti meje v upravnem postopku je torej možen civilni sodni postopek, odločitev zanj pa je stvar lastnika. Sodišče v nepravdnem postopku na tek postopka pred upravnim organom ni vezano, niti na pravnomočno izdano odločbo, razen kolikor mora upoštevati domnevo o močnejši pravici po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ).

Tudi v primeru, če bi bila meja dokončno urejena v katastrskem postopku, to ne bi bila ovira za sodno ureditev meje. Katastrska meja po močnejši pravici, je le domneva, ki je izpodbojna. S prvim odstavkom 273. čl. SPZ je bil razveljavljen tudi 2. odst. 34. čl. ZENDMPE, ki je določal, da sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti, če je bila meja že urejena v postopku po tem zakonu in 38. čl. ZENDMPE, ki je določal, da ni mogoče priposestvovanje, kjer je meja dokončna.

Priči K. in N. sta bili predlagani s strani predlagateljev, zato nasprotna udeleženca neizvedbe teh dokazov ne moreta uspešno uveljavljati v svojo korist, saj ni šlo za njuna dokazna predloga. SPZ je v 273.čl. razveljavil določbo 136.čl. ZNP, zato od 01.01.2003 te določbe ni mogoče uporabiti.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno,ko je določilo mejo po zadnji mirni posesti.

Skupne stroške postopka za delitev stvari v solastnini predstavljajo tudi sodne takse za predlog in za sklep.

Fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, je mogoče le ob soglasju.

Javna dražba v postopku za prisilno ali izvršilno prodajo solastne stvari, to je prodajo solastne stvari po določbah ZIZ, naj se opravi brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev, saj bi se v nasprotnem primeru dovolila ena izmed oblik fizične delitve solastne stvari, za katero je bilo nujno pred tem že ugotovljeno, da ni mogoča.