VSL sklep I Ip 1446/2009

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje in dne 23. 2. 2009 opravljena javna dražba se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugotovi, da je zdražiteljica M. P., ponudila najvišji ponudek za nakup nepremičnin upnika in dolžnice, vpisanih v vl. št. 791 k.o. S. s parc. št. x in parc. št. y in nepremičnin v vl. št. 1040 k.o. S. s parc. št. z, to je 131.000,00 EUR in zato prodane nepremičnine domaknilo dolžnici kot najboljši ponudnici. Odločilo je še, da bo sodišče po pravnomočnosti tega sklepa in položitvi kupnine (predvidoma ½ kupnine, saj je zdražiteljica solastnica do ½ kupljenih nepremičnin) izdalo sklep o izročitvi nepremičnin zdražiteljici (člen 192 ZIZ), po pravnomočnosti tega sklepa pa bo sodišče nanjo knjižilo lastninsko pravico na kupljenih nepremičninah in skladno s členom 209 ZIZ v C2 in C3 listu vl. št. 791 in 1040, oba k.o. S. izbrisalo zaznamovane pravice in bremena (ne pa tudi pri dolžnici solastnih ½ navedenih nepremičnin zaznamovane zastavne pravice zastavne upnice M. M.).

Zoper sklep se zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe ZIZ pritožuje upnik. Po prepričanju upnika je sklep sodišča kot celota, ker domik navezuje z ostalimi pogoji položitve kupnine in neizbrisa hipoteke, nepravilen. Po določilu drugega odstavka 191. člena ZIZ je lahko oproščen položitve kupnine le kupec, ki je edini upnik, in sicer do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. V kolikor je določilo izpodbijanega sklepa, da bo dolžnica dolžna položiti predvidoma ½ kupnine, šteti kot sklep po drugem odstavku 191. člena ZIZ, se upnik tudi v tem delu pritožuje, saj je nezakonit. Kupec M. P. v tem postopku ni upnik, nikakor pa ni edini upnik, saj je upnik R. P.. Poleg tega pa dolžnici iz kupnine po sklepu o poplačilu ne bo pripadala celotna polovica kupnine, ker je potrebno upoštevati prednostni vrstni red poplačil iz 197. člena ZIZ, po katerem se iz kupnine najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka in davek na promet nepremičnin, kot tudi še preostale morebitne terjatve upnikov. Če bo dolžnica položila samo polovico kupnine, upnik do poplačila izvršilnih stroškov ne bo prišel, poleg tega pa ne bo imelo sodišče razpoložljivih sredstev za nakazilo davka na promet nepremičnin v delu, ki se bo nanašal na dolžničino solastno polovico, kar pa nikakor ne more bremeniti upnikovega dela kupnine. Upoštevati pa je potrebno tudi pravno možnost iz določila tretjega odstavka 171. člena ZIZ. Sklep o oprostitvi položitve kupnine je zato lahko izdan le po pravnomočnosti sklepa o domiku. Naknadno namreč od dolžnice ne bo mogoče ničesar več izterjati. V spisu tudi ni nobene dejanske in pravne podlage za odločitev, da ostane zastavna pravica M. M. še naprej vknjižena, saj je takšno določilo izpodbijanega sklepa v nasprotju z določilom 173. člena ZIZ. V spisu ni nobenega sporazuma v smislu navedenega člena, ki bi predstavljal podlago sodišču za takšno odločitev. Vknjižba zastavne pravice pa tudi predstavlja oviro, da bi bila dolžnica oproščena položitve kupnine. Poleg tega pa je terjatev iz zastavne pravice sporna in obstaja možnost, da bo ta terjatev na razdelitvenem naroku izpodbijana. Glede na navedeno upnik predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se zadnji odstavek izreka sklepa v celoti razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Izrek izpodbijanega sklepa je nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi, saj iz njega najprej izhaja, da se nepremičnine, ki so last upnika in dolžnice, v celoti domaknejo dolžnici kot najboljši ponudnici, hkrati pa je v izreku tudi zapisano dejstvo, ki domika nepremičnin do celote dolžnici ne dopušča, in sicer, da je dolžnica solastnica kupljenih nepremičnin do 1/2. Izrek pa je nadalje nerazumljiv tudi iz razloga, ker je sodišče prve stopnje povsem nedoločno navedlo, kolikšen del kupnine bo moral biti v obravnavanem primeru položen, da bo sodišče izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Navedlo je namreč, da bo treba položiti predvidoma ½ kupnine.

Sodišče prve stopnje pa je v obravnavanem primeru tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Solastnik ima pravico praviloma ob vsakem času zahtevati delitev solastne stvari (prvi odstavek 16. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 6/80 s spremembami, v nadaljevanju ZTLR, uporaba na podlagi predhodne določbe 268. člena Stvarnopravnega zakonika, Ur. l. RS, št. 87/02, v nadaljevanju SPZ). Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari, če se ne morejo sporazumeti, pa o delitvi solastne stvari odloči sodišče (četrti odstavek 16. člena ZTLR). Sklep, da se delitev opravi s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička med solastnike (civilna delitev), sodišče sprejme v primeru da solastne stvari ni mogoče razdeliti v naravi (četrti odstavek 70. člena SPZ, uporaba na podlagi predhodne določbe drugega odstavka v zvezi z 2. alinejo prvega odstavka 273. člena SPZ). Javna sodna prodaja se opravlja po pravilih nepravdnega postopka o prostovoljni cenitvi in prodaji stvari iz 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami, v nadaljevanju ZNP), vendar le, če to predlagajo vsi solastniki skupaj v največ 30 dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bila civilna delitev odrejena (prostovoljna javna prodaja). Če ta rok brezuspešno poteče, če torej v omenjenem času soglasni predlog udeležencev za prostovoljno cenitev in prodajo ni vložen, pa se (nepravdni) postopek, ki je že tekel, nadaljuje s tako imenovano prisilno ali izvršilno javno prodajo, to je prodajo stvari po določbah ZIZ o razdelitvi stvari (tako 123. člen ZNP).

Okrajno sodišče v Grosupljem je v nepravdnem postopku s sklepom, opr. št. N 110/89 z dne 12. 12. 2002, odločilo, da se delitev solastnih nepremičnin predlagatelja R. P. in nasprotne udeleženke M. P. opravi s prodajo, izkupiček pa se razdeli med solastnika za vsakega do 1/2. Na podlagi vloženega predloga za izvršbo upnika je šteti, da se udeleženca (solastnika) nista mogla sporazumeti za prostovoljno prodajo, temveč je bila potrebna prisilna javna prodaja solastnih stvari.

Kadar se prodaja stvari opravi po določbah ZIZ, se kot izhodiščna uporabi določba 236. člena ZIZ. Če je treba na podlagi izvršilnega naslova stvar zaradi razdelitve prodati, se prodaja opravi po določbah ZIZ o izvršbi na nepremičnine oz. premičnine, razen če se stranke o posameznih vprašanjih ne sporazumejo drugače. Tako se lahko stranke dogovorijo za prodajo z neposredno pogodbo, za kakšen drugačen način prodaje ali drugačne pogoje prodaje, itd. Bistvenega pomena za obravnavano zadevo je, da se pri razdelitvi stvari z njeno prodajo ni mogoče opreti na vse določbe o prodaji premičnin oziroma nepremičnin. Čeprav je odsotnost sporazuma med udeleženci (solastniki) resda privedla do prisilne javne prodaje solastne stvari po določbah izvršilnega zakona, se na ta način ni ustvaril upniško-dolžniški značaj medsebojnega razmerja. Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin zato po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari. Tistega izmed solastnikov, ki ni predlagatelj, ampak nasprotni udeleženec postopka za prodajo solastne stvari, zgolj iz tega razloga ne gre obravnavati kot dolžnika klasične izvršbe. Slednji ne more plačati dolga drugače kot s prisilno prodajo stvari, medtem ko ima vsak izmed solastnikov pravico do določenega dela izkupička od prodaje stvari. Po oceni pritožbenega sodišča se javne dražbe zaradi prisilne prodaje solastne stvari kot potencialni kupec ne sme udeležiti noben solastnik, saj bi se v tem primeru vrnili v fazo ene izmed oblik fizične delitve stvari, za katero je bilo že pravnomočno ugotovljeno, da ni mogoča. Če bi dopustili, da se javne dražbe kot dražitelj udeleži solastnik (ali več solastnikov), ki bi s stavljanjem ponudb lahko vplival na končno prodajno ceno, ob morebitni najugodnejši ponudbi pa bi bil tudi oproščen dela kupnine, bi to pomenilo derogacijo temeljne določbe pri civilni delitvi, po kateri se delitev opravi s prodajo stvari tretjim in z razdelitvijo izkupička, ne pa s prodajo enemu od solastnikov. Upoštevaje navedeno sodišče prve stopnje ne bi smelo dolžnici dovoliti, da sodeluje na javni dražbi in ji nato kot najboljši ponudnici z izpodbijanim sklepom solastnih nepremičnin domakniti. Sodišče prve stopnje pa z izpodbijanim sklepom ni le dovolilo ene izmed oblik fizične delitve solastnih nepremičnin in s tem ravnalo v nasprotju z izvršilnim naslovom, ravnalo je tudi v nasprotju s sklepom o izvršbi opr. št. In 200#/00044 z dne 29. 7. 2003, s katerim je bila dovoljena konkretna izvršba s prodajo solastnih nepremičnin upnika in dolžnice po določbah ZIZ in z razdelitvijo izkupička med solastnikoma vsakemu do 1/2.

Ob tem pa je treba še pojasniti, da sporazum solastnikov, da eden izmed solastnikov dobi oziroma kupi solastne nepremičnine, v izvršilnem postopku, ki se vodi skladno z določbo 236. člena ZIZ, sicer ni dovoljen, vendar pa se lahko solastnika zunaj (tega) izvršilnega postopka še vedno sporazumeta o takšni obliki fizične delitve solastnih nepremičnin (glej prvi odstavek 70. člena SPZ). V primeru dogovora solastnikov (upnika in dolžnice) o fizični delitvi pa ta izvršilni postopek ne bo več potreben oziroma bo moral upnik predlog za izvršbo umakniti.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep in dne 23. 2. 2009 opravljeno javno dražbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno izpelje javno dražbo, tokrat brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev solastnih nepremičnin.