22. člen SPZ
Premoženjska pravica
Premoženjska pravica po tem zakonu je pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 227/2017Vrhovno sodišče RS · 2019
Tožnica je na podlagi pogodbe z B., d. d., s katero se je slednji zavezal tožnici zagotoviti neodplačno služnost na kabelskem omrežju v zameno za izgradnjo tega omrežja, zaradi realizacije pridobila služnostno pravico v smislu 19. člena ZEKom-1 že pred stečajem toženca, čeprav služnostna pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo; tožnica je svoje obveznosti po pogodbi v pretežni meri in ne le v neznatnem delu izpolnila. Prav tako je tožnica služnost pridobila na podlagi pogodbe z Občino C., saj je kabelsko omrežje na spornih nepremičninah v pretežni meri zgradila, v skladu z dogovorom z Občino C., ki gradnji očitno ni nasprotovala oziroma ji je bila celo v interesu.
- VSC sodba Cp 362/2016Višje sodišče v Celju · 2016
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ZUKSB specialnejši zakon v odnosu do SPZ, saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožečo stranko, medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hiptek na splošno, torej ne glede na subjekte. Sklicujoč se na vsebino drugega odstavka 29. člena ZUKSB in splošno pravilo o hierarhiji veljavnosti pravnih aktov - da kasnejši in specialnejši zakon razveljavlja prejšnjega in splošnejšega, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v četrtem odstavku 146. člena SPZ določena prepoved prenosa maksimalne hipoteke v primeru odstopa terjatve, ki je z njo zavarovana, pri prenosu terjatev iz kredita št. ... iz banke X. d.d., na tožečo stranko, ne velja.
- VSL sklep I Ip 1202/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Izvršba na premoženjsko oziroma materialno pravico se opravi z rubežem pravice in z njenim unovčenjem, kar pomeni, da mora biti pravica taka, da se njena vrednost lahko izrazi v denarju, je unovčljiva in jo je torej mogoče prodati. Služnost stanovanja je osebna služnost, ki je strogo vezana na osebo in je neodsvojljiva, neprenosljiva in nepodedljiva. Glede na navedeno osebna služnost stanovanja ne predstavlja premoženjske oziroma materialne pravice, katere vrednost bi bilo mogoče izraziti v denarju in ki bi jo bilo mogoče prodati oziroma unovčiti s prenosom na tretjo osebo, zato izvršba na tako pravico ni mogoča. Tudi taka osebna pravica ima sicer določene učinke na premoženjskem področju imetnika, vendar pa se morebitni premoženjski učinki na tretje osebe ne morejo raztezati oziroma tretja oseba (tudi upnik) od njih ne more imeti premoženjske koristi oziroma z njimi ne more doseči poplačila svoje terjatve.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 3. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba in sklep II Ips 227/2017Vrhovno sodišče RS · 18. 3. 2019
Tožnica je na podlagi pogodbe z B., d. d., s katero se je slednji zavezal tožnici zagotoviti neodplačno služnost na kabelskem omrežju v zameno za izgradnjo tega omrežja, zaradi realizacije pridobila služnostno pravico v smislu 19. člena ZEKom-1 že pred stečajem toženca, čeprav služnostna pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo; tožnica je svoje obveznosti po pogodbi v pretežni meri in ne le v neznatnem delu izpolnila. Prav tako je tožnica služnost pridobila na podlagi pogodbe z Občino C., saj je kabelsko omrežje na spornih nepremičninah v pretežni meri zgradila, v skladu z dogovorom z Občino C., ki gradnji očitno ni nasprotovala oziroma ji je bila celo v interesu.
- VSC sodba Cp 362/2016Višje sodišče v Celju · 10. 11. 2016
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ZUKSB specialnejši zakon v odnosu do SPZ, saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožečo stranko, medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hiptek na splošno, torej ne glede na subjekte. Sklicujoč se na vsebino drugega odstavka 29. člena ZUKSB in splošno pravilo o hierarhiji veljavnosti pravnih aktov - da kasnejši in specialnejši zakon razveljavlja prejšnjega in splošnejšega, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v četrtem odstavku 146. člena SPZ določena prepoved prenosa maksimalne hipoteke v primeru odstopa terjatve, ki je z njo zavarovana, pri prenosu terjatev iz kredita št. ... iz banke X. d.d., na tožečo stranko, ne velja.
- VSL sklep I Ip 1202/2015Višje sodišče v Ljubljani · 29. 5. 2015
Izvršba na premoženjsko oziroma materialno pravico se opravi z rubežem pravice in z njenim unovčenjem, kar pomeni, da mora biti pravica taka, da se njena vrednost lahko izrazi v denarju, je unovčljiva in jo je torej mogoče prodati. Služnost stanovanja je osebna služnost, ki je strogo vezana na osebo in je neodsvojljiva, neprenosljiva in nepodedljiva. Glede na navedeno osebna služnost stanovanja ne predstavlja premoženjske oziroma materialne pravice, katere vrednost bi bilo mogoče izraziti v denarju in ki bi jo bilo mogoče prodati oziroma unovčiti s prenosom na tretjo osebo, zato izvršba na tako pravico ni mogoča. Tudi taka osebna pravica ima sicer določene učinke na premoženjskem področju imetnika, vendar pa se morebitni premoženjski učinki na tretje osebe ne morejo raztezati oziroma tretja oseba (tudi upnik) od njih ne more imeti premoženjske koristi oziroma z njimi ne more doseči poplačila svoje terjatve.
- VSRS Sklep II DoR 314/2013Vrhovno sodišče RS · 9. 1. 2014
Vrhovno sodišče ocenjuje, da vprašanje, ki ga kot pravno pomembnega izpostavlja predlagatelj ne more biti pravno pomembno glede na ugotovitev sodišča prve stopnje v tej zadevi, da toženec do svojih njiv in pašnikov na parc. št. ... in 380 k.o. ... nima drugega dostopa kot po služnostni poti, razen če bi peljal neposredno preko svojih njiv in pašnikov, ki bi zato za tožnika postale v delu neuporabne.