VSL Sklep II Cp 2195/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo A. A., vloženo po pooblaščencu B. A. in odvetniku C. C., ker nista izkazala pooblastila za zastopanje.

2Zoper sklep vlaga pritožbo A. A. po odvetniku C. C. Pooblaščenec se sklicuje na pooblastilo, ki mu ga je brez omejitev glede na vrsto in število zadev v lucidnem trenutku dal A. A. in se nahaja v zadevi N 65/2022, ter navaja, da gre za generalno pooblastilo. Sodišču očita, da A. A. in D. D. v postopku ni bila zagotovljena pravica do sodnega varstva, saj nista bila zastopana po kvalificirani in nepristranski osebi. Tako brezpravno stanje ni v skladu s konvencijskimi in ustavnimi pravicami. Sodišče je spregledalo pravni status pooblastila sui generis ter ni vsebinsko presojalo dejanj, ki jih je opravil kot poslovodja brez pooblastila.

3Pritožba ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi je sodišče po opravljenem naroku s sklepom z 22. 3. 2023 odločilo o postavitvi D. D. pod skrbništvo in za njenega skrbnika, upoštevajoč predlog CSD in s soglasjem nasprotne udeleženke, določilo E. E. Zaslišalo je tudi najbližja sorodnika A. A.¹, ki z nasprotno udeleženko ni v sorodu (nasprotna udeleženka je sestra njegove svakinje), je pa solastnik nepremičnine na ... Pritožbo zoper sklep je vložil odvetnik C. C. kot pooblaščenec A. A. Ker tudi po pozivu sodišča ni predložil pooblastila za zastopanje, jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odvetnik C. C. ni izkazal pooblastila niti za obravnavano pritožbo, vendar je slednjo obravnavalo, saj je predmet presoje prav pravilna predložitev pooblastila².

6Po določilu prvega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede pooblastila subsidiarno uporablja tudi v nepravdnih postopkih (42. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1), mora pooblaščenec pooblastilo predložiti pri prvem procesnem dejanju v posamezni samostojni zadevi. Morebitno pooblastilo pooblaščenca v drugem postopku, v konkretnem primeru celo med drugimi udeleženci, ne predstavlja ustreznega pooblastila za opravljanje procesnih dejanj v konkretni zadevi. Odvetnik C. C. prav tako ni izkazal generalnega pooblastila³ za zastopanje A. A., ki bi ob deponiranju pri sodišču veljalo tudi za to zadevo⁴, temveč se sklicuje le na pooblastilo, izdano s strani pooblastitelja v njegovem svetlem trenutku v drugi nepravdni zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje, da takšno pooblastilo ne zadošča, je pravilna.

7Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče v izpodbijani zadevi ustrezno zavarovalo pravice nasprotne udeleženke, saj je v postopek pritegnilo širši krog oseb, za njene interese pa je kot zakoniti udeleženec postopka po 58. členu ZNP-1 skrbel tudi CSD. Nasprotni pritožbeni očitki o neustrezno zagotovljeni pravici do sodnega varstva niso utemeljeni.

8Ker glede na navedeno pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

¹ Njegovega brata B. A. in nečaka C. A.
² Primerjaj Galič, komentar k 98. členu ZPP, v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 408.
³ Torej pooblastila, ki bi veljalo za več zadev, bilo vpisano pri sodišču v poseben vpisnik, pooblaščenec pa bi razpolagal z ustrezni potrdilom.
⁴ Po sodni praksi mora pooblastitelj ob prvem pravdnem dejanju sodišče seznaniti tudi z obstojem generalnega pooblastila, deponiranega pri sodišču, in zgolj deponiranje ne zadošča za učinkovito opravljanje procesnih dejanj (odločba VS RS III Ips 132/97, sklep VSL II Cpg 1751/2014).