99. člen ZPP

V obravnavanem primeru je bila tožba nesklepčna po višini. Iz trditev v dopolnitvi tožbe ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bil zahtevek utemeljen ravno v tej višini. Tožnica namreč ni navedla zneska najemnine, zneskov po vtoževanih računih, način upoštevanja plačil toženke, predvsem pa ni pojasnila zakaj je vsak račun izdan v višjem znesku kot je pogodbena dogovorjena najemnina. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa je bila prekludirana z navajanjem novih dejstev.

Utemeljen je pritožbeni očitek, da toženi stranki nalog za plačilo sodne takse za pritožbo ni bil pravilno vročen. Sodišče prve stopnje je namreč toženi stranki nalog za plačilo sodne takse vročilo neposredno, kot izhaja iz priložene vročilnice (r. št. spisa 32). Ker je toženo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, vročitev neposredno stranki ne šteje za veljavno opravljeno. V skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP mora sodišče stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vročati preko njega, in ne neposredno.

Dolžnikove trditve, da ima veliko premoženja, vendar predlagateljici noče plačati, ker se boji njenega stečaja, je sodišče prve stopnje utemeljeno označilo za irelevantne, saj je njeno judikatno terjatev dolžan plačati. Ker je bil izpodbijani sklep pritožnikovemu pooblaščencu vročen še pred naznanitvijo preklica pooblastila, je bila vročitev že vprvo pravno učinkovita.

Tožnica je namreč v tožbi, v lastni izpovedbi in tudi v pritožbi navajala/izpovedovala, da je nadaljevanje TV prispevka naročila urednica B. B., njenega zaslišanja pa ni predlagala, kot tudi ne zaslišanja producentov oddaje. Tožnica je namreč zatrjevala in izpovedala, da ji je bil za vsako snemanje in montažo (posebej) ravno s strani producenta oddaje naročen termin s snemalcem/montažerjem. Oporekanja, da je nerealno pričakovati, da bi se snemalec oz. montažer po toliko letih spomnila sodelovanja s tožnico (glede spornega TV prispevku), so le prazna ugibanja, s katerimi ne more biti uspešna. Presoja sodišča v tem delu je skrbna in jasna, pritožbene navedbe pa dvoma vanjo ne vzbudijo.

Resda določba četrtega odstavka 99. člena ZPP določa, da je po odpovedi pooblastila pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času. Vendar pa v tem primeru gre za primere, ko odvetnik odpove pooblastilo stranki in ne za primere, ko stranka prekliče pooblastilo odvetniku. Ne glede na navedeno sta sodna praksa in tudi teorija zavzeli stališče, da je sodišče po tem, ko pooblaščenec odpove pooblastilo, dolžno sodna pisanja pošiljati neposredno stranki. To mora storiti takoj po tem, ko je obveščeno o odpovedi pooblastila, četudi gre za čas pred potekom enega meseca od odpovedi.

Ko odvetnik stranki odpove pooblastilo je pomembno, da je stranka zavarovana tako, da mora odvetnik navkljub odpovedi še mesec dni opravljati zanjo procesna dejanja, ki so nujna za odvrnitev grozeče škode. Če pa pooblastilo prekliče stranka, s tem sama in vedoma sprejeme riziko nastanka škode, saj izrazi, da odvetniških storitev ne želi več. Takrat potrebe po prej predstavljenem varovanju ni.

Iz pooblastila v spisu izhaja, da je bil odvetnik A. A. med drugim pooblaščen za zastopanje tretje toženke na poravnalnem naroku, brez omejitev pa je bil pooblaščen tudi za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave, kar brez dvoma vsebuje tudi pooblastilo za dogovor o stroških. Okoliščina, da je bila poravnava, v delu, ki se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, zapisana v okviru druge pravdne zadeve, na to ne vpliva.

Spor o tožbenem zahtevku za plačilo vrednosti delovnih sredstev med bivšim delavcem in delodajalcem spada v pristojnost delovnega sodišča po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Sodišče prve stopnje je predhodno na prošnjo toženkinega pooblaščenca narok že dvakrat preložilo, v prošnji za preložitev naslednjega naroka, ki je bila dana dan pred tem, pa toženka ni navedla utemeljenih razlogov za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato narok za glavno obravnavo pravilno opravilo v nenavzočnosti toženke in je utemeljeno ni zaslišalo.

Sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče je vpogledalo v vse listine, ki jih je v dokazne namene predlagala tožnica, vendar iz nobene listine ne izhaja, da bi tožnica oziroma njen pooblaščenec obvestila sodišče prve stopnje o preklicu oziroma odpovedi pooblastila odvetniku. Če bi šlo za preklic pooblastila, ni dovolj, če odvetnik sodišče obvesti, da stranke ne zastopa več, ampak mora biti preklic pooblastila sodišču naznanjen. To mora storiti predvsem stranka, ni pa ovire, da tega ne stori tudi dotedanji odvetnik. Zgolj iz zapisa, da odvetnik stranke ne zastopa več, pa ni mogoče sklepati, da je pooblastilo preklicano. Zato je pravilneje, da sodišče obvestila odvetnika, da stranke ne zastopa več, ne šteje niti kot odpoved pooblastila niti kot zadosten dokaz preklica pooblastila.

Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP). Naznanitev preklica sodišču, je pomemben, saj dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.

Tožnik sodne takse ni plačal, zato je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.

Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem preneha s preklicem pooblastila, toda stranke morajo o tem sodišče obvestiti. Preklic za sodišče učinkuje šele, ko je o njem obveščeno.

Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem ne preneha zgolj s prenehanjem njune komunikacije oziroma osebnim vlaganjem vlog, pač pa s preklicem pooblastila.

Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi. Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče. Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom. Izvršba se na podlagi umika ustavi le, če je iz spisa jasno in nedvoumno razvidno, da je umik vložila upravičena oseba, to pa je izključno upnik (ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec). Če sodišče pravilno in skrbno vodi postopek, se mora vloga, ki prispe na sodišče (vložišče), vložiti v spis takoj oziroma vsaj v doglednem času po prispetju. Tako kot po eni strani skladno z razpravnim načelom velja, da je na strankah breme zatrjevanja in dokazovanja dejstev, ki so jim v korist oziroma s katerimi utemeljujejo svoje zahtevke, je po drugi strani izključno stvar pravilnega poslovanja in postopanja sodišča, da se na sodišče prispela pisanja stran

Glede na to, da je bilo pooblaščencu pok. drugega toženca s strani dedičev preklicano pooblastilo, in glede na to, da ob izdaji izpodbijanega sklepa o prekinitvi pravdnega postopka sodišče prve stopnje še ni imelo podatkov o dedičih pok. drugega toženca, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatka v spisu, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se pravdni postopek prekine.

Ker je bila izjava dana v okviru veljavnega pooblastila, velja enako, kot če bi jo podal pritožnik sam, pri čemer morebiten drugačen dogovor med njim in odvetnikom (to je v njunem notranjem razmerju), oziroma njegova morebitna kršitev s strani odvetnika, na to nima nobenega vpliva. Sodišče takšnih morebitnih kršitev notranjega razmerja ne more upoštevati in so lahko zgolj stvar urejanja razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem.

Ne drži pritožbena trditev, da je pritožnik dne 8.7.2019 sodišče prve stopnje seznanil s tem, da je svojemu odvetniku preklical pooblastilo. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, preklic pooblastila pa mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (99. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke. V vlogi (p.d. 18) z dne 8.7.2019, ki je bila oddana priporočeno na pošto 10.7.2019, sodišče pa jo je prejelo 11.7.2019, dolžnik sodišče prve stopnje obvešča, da je preklical pooblastilo svojemu odvetniku. Preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele, ko je o preklicu obveščeno (sklepa VSL I Cpg 151/2016 in I Cpg 274/2005). Ker je sodišče poslalo sklep o začetku stečajnega postopka dolžnikovemu pooblaščencu na dan izdaje izpodbijanega sklepa (9.7.2019), dolžnik pa je sodišče o preklicu pooblastila obvestil po navedenem datumu, višje sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžniku (po njegovem pooblaščencu) pravilno vročen, saj je bil preklic pooblastila sodišču naznan

Po drugem odstavku 123. člena ZFPPIPP se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Zakon ne predpisuje vročanja sklepa o prodaji dolžniku niti v postopku osebnega stečaja. Pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da dolžniku ni vročalo sklepa o prodaji z dne 6. 3. 2019 zato ni utemeljen.

Pritožba neutemeljeno navaja, da bi tožnik lahko le pisno odstopil od mandatne pogodbe. V pisni obliki mora biti dano ali preklicano le pooblastilo (gre za t.i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih oseb). Za sklenitev ali odstop od mandatne pogodbe (tu gre za notranje razmerje med strankama) pa pisna oblika ni predpisana.

V skladu s 3. točko prvega odstavka 95. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, na podlagi takega pooblastila pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške. Ker dolžnik ni bil obveščen o upnikovem preklicu pooblastila odvetniku A. A., ni imel razloga, da bi dvomil v obstoj tega pooblastilnega razmerja, niti ga ni bil dolžan preverjati, zato se je z namenom, da poravna stroške pravdnega postopka in s tem izpolni svojo obveznost, z elektronskim sporočilom z dne 22. 8. 2018 pravilno obrnil na upnikovega pooblaščenca in pri plačilu sledil podatkom, ki jih je od njega dobil. Pri tem ni pomembno, kdaj in na kakšen način je prišlo do materialno-statusnega preoblikovanja upnikovega pooblaščenca iz odvetnika v odvetniško družbo. Pomembno je, da se je dolžnik pri plačilu pravdnih stroškov zanesel na podatke, ki mu jih je posredoval upnikov pooblaščenec, za katerega ni vedel in mu tudi ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da mu je upnik preklical pooblastilo za zastopanje.