VSL Sklep III Cp 527/2024

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo, vloženo dne 10. 7. 2023, zavrglo.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Obširno opisuje nezakonito ravnanje, ki naj bi ga bila deležna s strani državnih organov, in se sklicuje na kršitev ustavnih načel oziroma pravic iz členov 2, 14, 22, 25 in 26 Ustave RS ter pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Meni, da je bil nad njo nedopustno začet osebni stečaj. ZFPPIPP, ki to omogoča, je v nasprotju z Ustavo in EKČP, prav tako določene določbe ZPP in ZBPP. V postopku osebnega stečaja določena stečajna upravitelja A. A. in B. B. je ne moreta zastopati, saj ji nedopustno omejujeta njeno ustavno pravico do pritožbe in učinkovitega pravnega sredstva. Ne strinja se, da jo zastopa stečajna upraviteljica B. B., saj s svojim nedopustnim ravnanjem krši določbe Kazenskega zakonika, tožeča stranka pa je že od samega začetka v podrejenem položaju. Predvsem ji stečajna upraviteljica nedopustno omejuje njen pravni interes, oba stečajna upravitelja pa ji naklepno povzročata izjemno veliko materialno in nematerialno škodo v škodo vplivnežev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na dejstvo, da se je 7. 4. 2023, torej preden je tožeča stranka 10. 7. 2023 osebno vložila tožbo v obravnavani pravdni zadevi, nad njo pred Okrožnim sodiščem v Kranju začel postopek osebnega stečaja St 000/2023. Ugotovilo je, da tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine, ki bi, če bi ji bila prisojena, spadala v stečajno maso. Posledično je po presoji sodišča poslovna sposobnost tožeče stranke v tem postopku na podlagi 1. točke prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) omejena in bi procesna dejanja lahko opravljala le po stečajnem upravitelju oziroma po odvetniku ali odvetniški družbi, ki bi jo stečajni upravitelj pooblastil (drugi odstavek 97. člena, prvi odstavek 244. člena in smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato, sklicujoč se na določbe 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), stečajno upraviteljico tožnice B. B. s sklepom z dne 25. 10. 2023 pozvalo k odobritvi tožbe v roku 15 dni, z opozorilom na pravno posledico v primeru njenega neodziva. Ker stečajna upraviteljica, ki ji je bil glede na vročilnico na red. št. 4 spisa poziv vročen dne 16. 11. 2023, nanj ni odgovorila, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo.

5Ena od procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje tožbi, na katero sodišče ves čas postopka pazi že po uradni dolžnosti (prim. 80. člen ZPP), je obstoj pravdne sposobnosti tožeče stranke. Ta procesni institut je odsev materialnopravnega instituta poslovne sposobnosti in tako stranka, ki ni poslovno sposobna ali je njena poslovna sposobnost omejena, tudi ni (v celoti) pravdno sposobna (77. člen ZPP). Postopanje sodišča v primeru pomanjkanja procesne sposobnosti ZPP ureja v 81. členu. Če gre za odpravljivo procesno pomanjkljivost, mora sodišče ukreniti, kar je potrebno, da bi bila procesno nesposobna stranka pravilno zastopana (drugi in tretji odstavek 81. člena ZPP).

6V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno štelo, in tega pritožba niti ne izpodbija, da bi v obravnavani zadevi morebitna tožeči stranki prisojena odškodnina sodila v stečajno maso ter da zato na podlagi zgoraj navedenih določb ZFPPIPP tožeča stranka v zvezi s tem premoženjem ni procesno sposobna. Pravnih dejanj glede morebitne prisojene odškodnine, vključno z vložitvijo konkretne tožbe, tako tožeča stranka ne more opravljati sama neposredno, temveč le po svojem zakonitem zastopniku, stečajnem upravitelju. Sodišče prve stopnje je posledično stečajno upraviteljico tožeče stranke pravilno pozvalo k odobritvi tožbe, ki jo je tožeča stranka vložila neposredno sama, ker pa se stečajna upraviteljica na poziv ni odzvala, je sodišče tožbo pravilno zavrglo.

7Napačno se sicer obrazložitev sklepa sklicuje na določbe 98. člena ZPP, saj se te nanašajo na postopanje sodišča v primeru nepredložitve pooblastila za zastopanje stranke, v konkretnem primeru pa gre za pomanjkljivost v zvezi s procesno predpostavko pravdne sposobnosti, kar je specialno urejeno v 81. členu ZPP. Vendar zgolj navedba napačne pravne podlage na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vpliva, saj pravno posledico zavrženja tožbe za položaj, kakršen je obravnavani, določa peti odstavek 81. člena ZPP.

8Tožeča stranka v pritožbi samega dejstva, da se stečajna upraviteljica na poziv sodišča k odobritvi njene tožbe ni odzvala, ne izpodbija. To pa je za presojo izpodbijane odločitve, poleg že omenjene pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da bi bila morebitna prisojena odškodnina del stečajne mase, tudi edino pravno pomembno. Po drugi strani pritožbene navedbe o domnevnem nezakonitem ravnanju državnih organov in stečajnih upraviteljev tožeče stranke, s čimer naj bi bile le-tej kršene ustavne in konvencijske pravice, niso relevantni razlogi za pritožbo zoper izpodbijani (procesni) sklep. Navedeni očitki ne morejo biti predmet presoje v tem pritožbenem postopku, zato višje sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9Ker so torej pritožbene navedbe tožeče stranke neutemeljene oziroma nerelevantne in ker višje sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).