VSRS Sklep II DoR 393/2025

Predlog se zavrže.

1Tožnik je zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani vložil laičen predlog za dopustitev revizije.

2Predlog je prepozen in ni dovoljen.

3Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4ZPP v 142. členu ne zahteva osebnega vročanja sodbe sodišča druge stopnje. V primeru, če se tisti, ki mu je treba tako pisanje vročiti, ne najde v stanovanju in pisanja tudi ni mogoče izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku (prvi odstavek 141. člena ZPP).

5Iz vročilnice je razvidno, da je bil sklep sodišča druge stopnje predlagatelju puščen v poštnem predalčniku 9. 9. 2025, ker vročevalec pisma ni mogel izročiti niti naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva.

6Predlagatelju je bila sodba sodišča druge stopnje vročena z navadno vročitvijo 9. 9. 2025, zato se je zadnji dan tridesetdnevnega roka iztekel v četrtek, 9. 10. 2025. Predlog, ki ga je na Vrhovno sodišče vložil osebno v ponedeljek, 20. 10. 2025, je vložen po poteku roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP.

7V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZPP).

8V obravnavanem primeru je predlog za dopustitev revizije vložil tožnik sam, ki pa ni niti navedel niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

9Predlog za dopustitev revizije je prepozen in ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP in 367.č v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZPP).

10Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).