96. člen ZIZ

Dolžnik za svoje trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da je sodno takso plačal ni predložil niti dokazila niti ni predlagal nobenega dokaza, zato ni uspel dokazati, da bi zamudo povzročil nepričakovan dogodek, ki ga kljub izkazani skrbnosti ni mogel predvideti niti preprečiti, saj svojemu trditvenem in dokaznemu bremenu ni zadostil

Ker lastnik (prodajalec) ni svoje pravice iz naslova pridržka ustrezno zavaroval, tako da bi (pred rubežem stvari) od kupca zahteval, da svoj podpis na pogodbi notarsko overi, je bila materialnopravno povsem pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pridržek lastninske pravice tožeče stranke nasproti kupčevemu upniku ne more učinkovati (drugi odstavek 520. člena OZ).

Če je bilo stanovanje prodano že pred izdajo izpodbijane sodbe v izvršilnem postopku, je kupec na stvari pridobil lastninsko pravico na originarni način. Lastninska pravica pravdnih strank na stvari je s tem prenehala. Če del skupnega premoženja ni več v lasti bivših izvenzakonskih partnerjev, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem in njuni stvarnopravni zahtevki glede tega premoženja. Prizadeti partner lahko uveljavlja kvečjemu obligacijski – denarni zahtevek. Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo. Za nadaljnje postopanje je potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja.

Določbe o vplivu začetka stečajnega postopka na že začete postopke sodne izvršbe se sicer uporabljajo tudi za postopke davčne izvršbe, vendar smiselno. Smiselna uporaba velja torej tudi za določbo, ki trenutek prodaje veže na plačilo kupnine.

Rubi se praviloma stvari, ki jih ima dolžnik v posesti, predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Izvršitelj opravlja rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari, vendar se rubež takih stvari opravi izjemoma, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Izvršitelj je odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča. Določba, po kateri kupec pridobi stvar prosto vseh bremen in postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni njen lastnik, varuje učinkovitost izvršbe tako, da potencialnega kupca obvaruje pred zahtevki iz pravnih napak. Navedene določbe pa ne izključujejo odškodninske odgovornosti upnika za škodo, če v izvršilnem postopku ob prodaji stvari tretjega zlorabi svoje procesne pravice. Ker je nedopustno vsako ravnanje, s katerim se utegne drugemu povzročiti škoda, pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na specialnost določb ZIZ in Pravilnika o izključni odgovorn

Policija zaseženo vozilo vrne lastniku; če se več oseb poteguje za lastništvo, se napotijo na pravdo, vozilo pa se izroči v hrambo.

Avtomobil, ki je bil predmet izvršbe na premičnine, je bil ob vložitvi tožbe že prodan na javni dražbi. To pomeni, da je kupec pridobil stvar prosto vseh bremen in postal lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Ob gornji dejanski ugotovitvi, da je bil avtomobil prodan na javni dražbi, pridemo ob pravilni uporabi materialnega prava do zaključka, da tožeča stranka ni lastnica predmeta izvršbe (ni bila lastnica že ob vložitvi tožbe) in je njen zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe potrebno zavrniti. Prvotožena stranka se je poplačala kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi sklepa sodišča. Ob takem dejanskem stanju je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da za poplačilo ni bilo pravne podlage, oziroma je ta odpadla.

Pravdo za nedopustnost izvršbe ima po 64. in 65. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (in zgolj o tem lahko teče pravda), ne pa morda tisti, ki zatrjuje kršitve v postopku izvršbe.

Tretja je predlagala odlog izvršbe šele 26.04.2005, vozilo pa je bilo na javni dražbi prodano 09.03.2005. Kupec pridobi stvar prosto vseh bremen in postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik, že iz teh razlogov predlog za odlog izvršbe na vozilo ni utemeljen.

Rubež dnevnega izkupička v gostinskem lokalu dolžnika kot samostojnega podjetnika predstavlja izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine po 77. in sledečih členih ZIZ. Dnevni izkupiček oz. blagajniški inkaso namreč predstavlja gotovino, gotovina pa je premičnina, zato za rubež dnevnega inkasa veljajo omejitve oziroma oprostitve izvršbe po 5. tč. 1. odst. 79. čl. ZIZ v zvezi s 102. čl. ZIZ.