200.b člen ZIZ

O predlogu po drugem in tretjem odstavku 173. člena ZIZ je potrebno odločiti s sklepom, s katerim sodišče odloča, ali se predlagani sporazum med kupko nepremičnine in zastavno upnico iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in se za prevzeti dolg (kolikor bi upnici pripadlo v izvršilnem postopku) zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji. Sklenjen sporazum ne sme vplivati na dolžnikov položaj tako, da bi bil ta (obseg poplačila) slabši, kot če sporazuma ne bi bilo. Če dosežena kupnina ne zadošča za popolno poplačilo terjatve upnika, ki je nepremičnino kupil, se ne glede na dejansko višino kupnine šteje, da je bil ta upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine. Namen zakonodajalca je bil, da se prepreči, da upnik, ki je kupil nepremičnino za znižano vrednost, obdrži še celoten preostanek terjatve do dolžnika.

Prvi odstavek 192. člena ZIZ določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine. Kako poteka prodaja na spletni javni dražbi, je določeno v 188.a členu ZIZ, ki v tretjem odstavku določa, da se po prijavi in plačilu varščine za udeležbo na spletni javni dražbi pridobi enolični znak, s katerim se anonimno sodeluje na dražbi, podrobnejša navodila pa so urejena v Pravilniku o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih. V 10. členu Pravilnika je določeno, da se po končani spletni javni dražbi samodejno izdela poročilo o poteku dražbe, ki je dražiteljem znotraj sistema portala e-dražbe na voljo v anonimizirani obliki, urednikom objave pa v neanonimizirani obliki. Vse navedeno potrjuje pritožbeno navedbo pritožnika, da je v tem primeru izdaja sklepa o domiku, že po končani javni dražbi (in ne istočasno s sklepom o izročitvi) nujna, saj je kupec, šele z izdajo sklepa o domiku, kjer je naveden s točno označbo osebnih podatkov, seznanjen s tem, da je na dražbi uspel kot najboljši ponudnik. Skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZIZ mora sodišče, po končani (tudi spletni) javni dražbi n

Predmet presoje v predmetni zadevi je bila škoda, ki je nastala tožniku kot dolžniku zaradi ravnanj oziroma opustitev izvršitelja pri vodenju izvršbe na premičnine. Zatrjevana odškodninska odgovornost toženca (izvršitelja) glede vrste stvari ni podana. Glede na to, da je objekt izgledal nenaseljen, da tožnik tudi ni zahteval izvzetja zarubljenih stvari iz izvršbe in da je celo sam ponudil toplotno črpalko, se pri izvršitelju upravičeno ni vzpostavil dvom, da gre za svari, ki bi bile lahko izvzete iz izvršbe, zato jih je utemeljeno rubil in tudi prodal na javni dražbi.

O resničnosti izjave po 200.b členu ZIZ sodišče ne razpravlja v fazi prodaje nepremičnine (ob izdaji sklepa o domiku), temveč šele v fazi razdelitve kupnine, saj se izjava nanaša na vprašanje višine poplačila.

Žena hipotekarnega dolžnika lahko veljavno sodeluje na javni dražbi in predmet dražbe tudi kupi, saj kupec skladno z določbo 187. člena ZIZ ne more biti (le) dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji, kar pomeni, da navedena prepoved velja le za izrecno naštete osebe, ne pa za tretje osebe (npr. njihove zakonce).

Za pravni interes ne zadošča le ekonomski interes, prav tega pa s pritožbo zasleduje upnik, ki je v predmetni zadevi tudi kupec nepremičnin, saj trdi, da bi bila cena navedenih nepremičnin nižja, če na dražbi ne bi sodelovala družba M d. o. o., katere direktorica je dolžnica.

Sodišče prve stopnje se v sklepu o domiku ni dolžno opredeliti do izjave kupca, ali je z upnikom povezana oseba, in odgovora dolžnika na to izjavo, saj bosta ti izjavi oziroma vlogi relevantni šele takrat, ko bo sodišče odločalo o delitvi kupnine, in ne prej.

Izjava ponudnika v skladu z 200.a in 200.b členom ZIZ ni pogoj za domik nepremičnine in je tudi ni treba posebej navajati v sklepu o domiku, učinkuje šele ob poplačilu terjatve, saj o njeni resničnosti odloči sodišče s sklepom o poplačilu.

Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dolžnik zgolj z zatrjevanji o tem, da že od leta 2009 biva na drugem naslovu, te domneve, glede na to, da na teh vročilnicah, kar enako velja tudi za vročilnici, ki potrjujeta nadomestno vročitev po prvem odstavku 140. člena ZPP, ni kakršnega koli zaznamka vročevalca, da dolžnik na naslovu vročanja ne živi več, slednji pa v svoji zahtevi tudi ne zatrjuje, da je bilo vročevalcu poznano, da na naslovu xy 18, M., ni več dosegljiv, pa je sodna pisanja na tem naslovu kljub temu izročil članom gospodinjstva, tudi če bi glede na podpis v vročilnicah zgolj s priimkom M. glede vseh spornih sodnih pisanj sklepali o takšni vročitvi, ne zmore izpodbiti. Ker v primeru nepravilne vročitve prekluzivni zakonski rok za vložitev pravnega sredstva niti ne prične teči, dolžnik, tudi v kolikor bi s svojo zahtevo za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti uspel, z vložitvijo ugovora zoper sklepe o nadaljevanju izvršbe niti ne bi bil v zamudi. Ker dolžnik pravnega interesa za vrnitev v prejšnje stanje ne izkazuje, že to narekuje odločitev o zavrženju njegovega predloga. Skladno s prvim odstavkom 185. člena ZIZ s

Nihče ne izpodbija zaključka, da je najboljši ponudnik povezana oseba z upnikom B.C. d.d., zato ni razlogov za razveljavitev sklepa o domiku. Dolžnik v nadaljevanju postopka ne bo prizadet, saj bo moralo sodišče pri ugotovitvi poplačila upnika B.C. d.d. upoštevati določilo 200.a čl. ZIZ, ki določa, da če je upnik ali z njim povezana oseba kupila nepremičnino za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti po 178. čl. ZIZ in pridobljena kupnina ne bi zadostovala za popolno poplačilo tega upnika, se pri poplačilu tega upnika, ne glede na dejansko višino kupnine, šteje, da je upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine.

Sodišče prve stopnje ni imelo podlage v ZIZ za izdajo sklepa o zavrnitvi izjave dolžnika, da nasprotuje izjavi ponudnika, da ni z upnikom povezana oseba. O resničnosti izjave odloči sodišče v sklepu o poplačilu.

Po določbi 4. odst. 189.čl. ZIZ je ponudnik, ki je ponudil na dražbi najvišjo ceno, in ki mu je domaknjena nepremičnina, v primeru iz 200.a čl. tega zakona dolžan dati izjavo ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b čl. tega zakona. Primer iz 200.a čl. pa v konkretni zadevi ni podan, saj je nepremičnina prodana za višji znesek od izklicne cene, torej od ugotovljene vrednosti.