3. člen ZZLPPO

Z določbo 6. člena ZZLPPO, na katero se sklicuje revidentka in ki je stopila v veljavo 1. 5. 1998, je zakonodajalec uredil zakonski prenos premoženja, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1. 1. 1993, na tožečo stranko. Upoštevaje stališča Ustavnega sodišča, ki jih je podalo v 10., 11. in 32. točki obrazložitve odločbe U-I-302/98 z dne 14. 10. 1998, gre za zakonski prenos premoženja, ki se je izognilo postopku lastninjenja. Za presojo, ali je v konkretnem primeru šlo za takšno obliko „skritega“ premoženja podjetja, ki naj bi z uveljavitvijo ZZLPPO prešlo na tožečo stranko, je zato odločilen dejanski okvir odločbe Agencije o soglasju, na podlagi katerega se je tožena stranka vpisala v sodni regiter. V prvem odstavku 6. člena ZZLPPO uporabljeno besedno zvezo premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1. 1. 1993 v skladu z uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja, je zato treba razlagati kot premoženje, ki ni bilo razkrito Agenciji v programu lastninskega preoblikovanja. Naknadne zakonske podlage ze prenos premoženja v korist tožeče stranke ni mogoče razlagati kot možnost korekcije morebitne nepravilne presoje

V primerih že zaključenega postopka lastninjenja določba 3. člena ZZLPPO ne ustvarja (več) učinkov prehoda v last in upravljanje družbenega kapitala (saj le-tega več ni), temveč predstavlja pravno podlago za prehod vseh zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega kapitala (4. člen ZZLPPO). Ob vložitvi tožbe tožena stranka ni bila več podjetje iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, saj je bila že olastninjena. Zato, četudi v okoliščinah konkretne zadeve soglasje Agencije glede zatrjevanih „prikritih kapitalskih rezerv“ po določbi 3. člena ZZLPPO ne bi bilo pridobljeno, pravna prednica tožeče stranke na zatrjevanem delu družbenega kapitala ni pridobila „lastninskih upravičenj“ temveč (odškodninski) zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala. Ureditev ZZLPPO ne negira osnov korporacijskega prava, v okviru katerih osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je bil dne 1. 6. 2000 pri toženi stranki v sodnem registru opravljen vpis uskladitve z ZGD, kar pomeni, da je bil s tem postopek lastninskega preoblikovanja zaključen ter je s tem ob vložitvi tožbe odpadla možno

Družbeni kapital, ki je osnova za lastninjenje, se je ugotovil z otvoritveno bilanco po metodologiji, ki jo je predpisala Vlada Republike Slovenije na predlog Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (4. člen ZLPP). Če vrednost družbenega kapitala podjetja, ki bi se moralo lastniniti po določbah ZLPP, ni bila ugotovljena na način iz 4. člena ZLPP ali če je bil ugotovljena nepravilno, je bilo mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti le v postopku revizije lastninskega preoblikovanja na podlagi suma oškodovanja družbene lastnine na podlagi 48. in nadaljnjih členov ZLPP. Mimo in izven teh okvirov družbenega kapitala v podjetjih ni mogoče in ni dopustno ugotavljati.

Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona v lasti SRD. Razlog, zaradi katerega premoženje ni bilo v bilanci, ni pomemben.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva tožena stranka prešla v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v smislu določbe 1. in 3. odst. ZZLPPO dne 9.11.1998. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tega dne Družbenemu pravobranilcu Republike Slovenije prenehalo zakonsko pooblastilo iz 63. in 65. člena ZZLPPO, da neposredno sama vloži tožbo, v katerem uveljavlja pravice prve tožene stranke na odpravo posledic oškodovanja družbenega premoženja. Z dnem prenosa družbenega premoženja na Slovensko razvojno družbo namreč, ta družba uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega premoženja (1. odst. 7. člena ZZLPPO). ZZLPPO daje sicer v 3. odst. 7. člena družbenemu pravobranilcu pravico, da sam sodno uveljavlja zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja, vendar ne neposredno, pač pa šele po opravljenem postopku, ki je predviden v 2. odst. 7. člena.

Na podlagi določil 1. in 2. odstavka 3. člena ZZLPPO, je odločba, ki jo izda Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo, izjava, da subjekt še nima prvega ali drugega soglasja do dneva določenega v teh določbah.

Procesna legitimacija pomeni pravico do postopka in do meritorne odločitve. Ta pravica ni splošna in ne pripada vsakomur, nasprotno, odvisna je od določenih, točno individualiziranih okoliščin. Posebnost predpostavke procesne legitimacije je, da je ZPP nikjer izrecno ne ureja in izhaja neposredno iz ustave. Že iz ustave izhaja da ta pravica pripada le tistemu, ki je v postopku procesno legitimiran. Člen 22 v povezavi s 23. členom ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih - ne pa pravic tretjih. ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikov-anja.