20. člen ZLPP

Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.

Ker ni dokazano, da je nepremičnina zajeta v otvoritveno bilanco, z zaključkom lastninjenja pa je razrešeno vprašanje družbenega premoženja, ki ga je imela pravna oseba (tožeča stranka trdi, da ga je pridobila že v letu 1961 oz. 1962, pred lastninjenjem), ni moglo naknadno z uveljavitvijo ZLNDL priti do prehoda pravice uporabe v lastninsko pravico, naknadno lastninjenje družbenega premoženja ni več mogoče (premoženje, zajeto v otvoritveni bilanci, predstavlja osnovni kapital preoblikovanega podjetja, sedaj družbe).

Elektrarna je objekt v smislu 1. odstavka 76. člena ZGJS. Lastninjenje takih objektov je moralo biti izvedeno v skladu z ZGJS ter usklajeno zgolj med subjekti, ki jih določa ta zakon (javnim podjetjem ter republiko oziroma občino). Glede na izkazana dejstva je tako gotovo, da B. elektrarna ni zaobsežena v vrednosti družbenega kapitala podjetja, ki je bil osnova za preoblikovanje po ZLPP na podlagi izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa. Zato z izdajo te odločbe niso bile kršene določbe 15. člena ZLPP o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, saj se na podržavljeno premoženje, ki ni predmet lastninjenja po ZLPP, ne nanašajo.

Za vložitev predmetnega predloga z dne 16. 02. 2007 za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov je imel M. P. kot zastopnik subjekta vpisa podlago v skupščinskem sklepu z dne 20. 10. 2005 in ne v sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 08. 2004.

Družbeni kapital, ki je osnova za lastninjenje, se je ugotovil z otvoritveno bilanco po metodologiji, ki jo je predpisala Vlada Republike Slovenije na predlog Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (4. člen ZLPP). Če vrednost družbenega kapitala podjetja, ki bi se moralo lastniniti po določbah ZLPP, ni bila ugotovljena na način iz 4. člena ZLPP ali če je bil ugotovljena nepravilno, je bilo mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti le v postopku revizije lastninskega preoblikovanja na podlagi suma oškodovanja družbene lastnine na podlagi 48. in nadaljnjih členov ZLPP. Mimo in izven teh okvirov družbenega kapitala v podjetjih ni mogoče in ni dopustno ugotavljati.

Zmotno je tudi stališče, ki ga pritožba ves čas ponavlja, da gre namreč zaradi spremembe namembnosti iz konjskega hleva v stanovanje sedaj za novo stvar. Nesporno je, da je bila zgradba po nacionalizaciji obnovljena, spremenjena je bila njena namembnost, vendar pa zaradi obnovitvenih in adaptacijskih del ne gre za novo stvar, saj se obnavlja in adaptira lahko le obstoječa stvar. S tem se lahko seveda bistveno poveča njena vrednost, ne nastane pa z adaptacijo nova stvar.

Podjetje se ne more lastninsko preoblikovati na stvareh, na katere se nanaša pravnomočna začasna odredba oziroma pisni sporazum, ki ga o izločitvi sredstev sklene z upravičencem.

V postopku za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register se ugotavlja le skladnost izvedenega lastninskega preoblikovanja z odobrenim programom.

Tožnik v postopku izdaje soglasja za vpis olastninjenega podjetja v sodni register (drugo soglasje) ne more uspešno uveljaviti ugovorov, ki se nanašajo na program lastninskega preoblikovanja podjetja in vrednost ugotovljenega družbenega kapitala (prvo soglasje), ker gre za dve samostojni zadevi.

ZLPP v nobeni določbi ne določa, da bi morala Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo ob odobritvi programa lastninskega preoblikovanja, ali ob odobritvi vpisa podjetja v sodni register, preverjati tudi ustreznost in pravilnost sestave organov, ki so o tem odločali, njihovo sklepčnost ali podobne okoliščine oz. dejstva. Ker to ni predmet upravnega postopka odobritve programa lastninskega preoblikovanja oz. odobritve vpisa v sodni register, tudi sodno varstvo o tem ne more biti zagotovljeno v okviru upravnega spora.

Podjetje, ki je pred uveljavitvijo ZLPP preneslo celotni družbeni kapital na Sklad RS za razvoj, ni zavezano k lastninskemu preoblikovanju na podlagi določb ZLPP, zaradi česar Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo tudi ni izdala soglasja k programu lastninskega preoblikovanja po 4. odstavku 20. člena ZLPP.

Ničen je sklep skupščine d.d., sprejet v nasprotju s 593. členom ZGD. Odločanje o razporeditvi dobička je sprejetje sklepa o razporeditvi dobička, ne pa izplačila, izvršena na njegovi podlagi. Ničnost sklepa sprejetega v nasprotju s 593. členom ZGD, lahko uveljavljajo tudi delničarji, ki so to postali šele z lastninskim preoblikovanjem družbe. Pravna posledica ničnosti sklepa skupščine je samo vrnitvena obveznost po 363. členu ZGD.

Če podjetje ne izvede lastninskega preoblikovanja v roku iz 1. odstavka 20. člena ZLPP, pristojnosti glede izbire in izvedbe postopka preoblikovanja v tem zakonu (6. odstavek 20. člena) preidejo na Agencijo. Zato bi morala to upoštevati tudi tožena stranka v pritožbenem postopku, saj ne glede na to, ali obstaja začasna odredba o prepovedi razpolaganja z zemljišči ali ne, ne morejo biti predmet lastninskega preoblikovanja nezazidana stavbna zemljišča, ki bi po 3. odstavku 14. člena ZSKZ kot last RS morala biti prenesena na Sklad in izločena iz sredstev podjetja pred ugotovitvijo družbenega kapitala za lastninsko preoblikovanje.

Eden izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odložitev izvršitve izpodbijanega akta v upravnem sporu je, da se izpodbijani akt sploh lahko izvršuje po določbah ZUP, ki urejajo izvršbo. Soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja po določbah 3. in 4. odstavka 20. člena ZLPP je upravni akt, ki sicer pravno učinkuje že s samo izdajo, tako, da je po pridobitvi tega soglasja možno predlagati vpis v sodni register, vendar se ta akt ne izvršuje po določbah ZUP.

Revizijska odločba v podjetju, ki se je pred njeno izdajo lastninsko preoblikovalo z vpisom v sodni register po 2. odst. 20. člena ZPPSL, ni izvršljiva, zato je nična.