4. člen ZZLPPO
(pravne posledice zaključka lastninjenja)
(1)Z dnem prenosa družbenega kapitala na Slovensko razvojno družbo na podlagi prejšnjega člena pridobi Slovenska razvojna družba vse pravice delničarja oziroma družbenika, v pravni osebi iz prejšnjega člena v razmerju prenešenega družbenega kapitala do celotnega kapitala podjetja in nanjo preidejo vsi zahtevki iz naslova oškodovanja družbenega kapitala v teh podjetjih, razen v primerih, ko družbeni pravobranilec Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: družbeni pravobranilec) vloži tožbo po določbah drugega in tretjega odstavka 50. člena ZLPP.
(2)Če podjetje iz prejšnjega člena še ni organizirano v pravno organizacijski obliki kapitalske družbe, prenehajo s prenosom družbenega kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe vsa pooblastila dosedanjih organov upravljanja, razen pooblastil direktorja oziroma poslovodje.
(3)Z dnem prenosa družbenega kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe prenehajo pravice in obveznosti agencije pri izbiri in izvedbi postopkov lastninskega preoblikovanja. Slovenska razvojna družba vstopi v postopke lastninskega preoblikovanja oziroma likvidacije podjetij na mesto agencije v fazi, kot so bili na dan prenosa družbenega kapitala in jih nadaljuje v skladu s sprejetim programom in pravili postopka.
- VSK sodba in sklep Cpg 16/2015Višje sodišče v Kopru · 2015
Od tedaj dalje, ko je tožena stranka imela znane lastnike za ves svoj kapital, ni bila več podjetje, pri katerem bi se moral opraviti prehod kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe, saj bi nanjo lahko prešel le družbeni kapital, ki pa ga pri toženi stranki od olastninjenja dalje ni bilo več. Drugačnega zahtevka, kot je odškodninski, tožeča stranka ne more imeti, saj pri že olastninjenem kapitalu ni mogoče brez posegov v korporacijska razmerja lastnikov (delničarjev) določiti drugačno, novo lastniško strukturo kapitala.
- VSRS Sodba III Ips 69/2010Vrhovno sodišče RS · 2013
V primerih že zaključenega postopka lastninjenja določba 3. člena ZZLPPO ne ustvarja (več) učinkov prehoda v last in upravljanje družbenega kapitala (saj le-tega več ni), temveč predstavlja pravno podlago za prehod vseh zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega kapitala (4. člen ZZLPPO). Ob vložitvi tožbe tožena stranka ni bila več podjetje iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, saj je bila že olastninjena. Zato, četudi v okoliščinah konkretne zadeve soglasje Agencije glede zatrjevanih „prikritih kapitalskih rezerv“ po določbi 3. člena ZZLPPO ne bi bilo pridobljeno, pravna prednica tožeče stranke na zatrjevanem delu družbenega kapitala ni pridobila „lastninskih upravičenj“ temveč (odškodninski) zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala. Ureditev ZZLPPO ne negira osnov korporacijskega prava, v okviru katerih osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je bil dne 1. 6. 2000 pri toženi stranki v sodnem registru opravljen vpis uskladitve z ZGD, kar pomeni, da je bil s tem postopek lastninskega preoblikovanja zaključen ter je s tem ob vložitvi tožbe odpadla možno
- VSRS Sklep I Up 816/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Pooblastilo, da SRD izda po izpeljanem upravnem postopku sklep o privatizaciji, se nanaša le na to odločitev in ne generalno pooblastilo, da SRD izdaja vse svoje sklepe kot akte v upravnem postopku.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 8. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sodba in sklep Cpg 16/2015Višje sodišče v Kopru · 20. 8. 2015
Od tedaj dalje, ko je tožena stranka imela znane lastnike za ves svoj kapital, ni bila več podjetje, pri katerem bi se moral opraviti prehod kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe, saj bi nanjo lahko prešel le družbeni kapital, ki pa ga pri toženi stranki od olastninjenja dalje ni bilo več. Drugačnega zahtevka, kot je odškodninski, tožeča stranka ne more imeti, saj pri že olastninjenem kapitalu ni mogoče brez posegov v korporacijska razmerja lastnikov (delničarjev) določiti drugačno, novo lastniško strukturo kapitala.
- VSRS Sodba III Ips 69/2010Vrhovno sodišče RS · 20. 3. 2013
V primerih že zaključenega postopka lastninjenja določba 3. člena ZZLPPO ne ustvarja (več) učinkov prehoda v last in upravljanje družbenega kapitala (saj le-tega več ni), temveč predstavlja pravno podlago za prehod vseh zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega kapitala (4. člen ZZLPPO). Ob vložitvi tožbe tožena stranka ni bila več podjetje iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, saj je bila že olastninjena. Zato, četudi v okoliščinah konkretne zadeve soglasje Agencije glede zatrjevanih „prikritih kapitalskih rezerv“ po določbi 3. člena ZZLPPO ne bi bilo pridobljeno, pravna prednica tožeče stranke na zatrjevanem delu družbenega kapitala ni pridobila „lastninskih upravičenj“ temveč (odškodninski) zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala. Ureditev ZZLPPO ne negira osnov korporacijskega prava, v okviru katerih osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je bil dne 1. 6. 2000 pri toženi stranki v sodnem registru opravljen vpis uskladitve z ZGD, kar pomeni, da je bil s tem postopek lastninskega preoblikovanja zaključen ter je s tem ob vložitvi tožbe odpadla možno
- VSRS Sklep I Up 816/2001Vrhovno sodišče RS · 16. 5. 2002
Pooblastilo, da SRD izda po izpeljanem upravnem postopku sklep o privatizaciji, se nanaša le na to odločitev in ne generalno pooblastilo, da SRD izdaja vse svoje sklepe kot akte v upravnem postopku.
- VSRS Sodba I Ips 287/2001Vrhovno sodišče RS · 24. 1. 2002
Če gre za kazniva dejanja, s katerimi naj bi bilo oškodovano družbeno premoženje, je družbeni pravobranilec po pooblastilu iz 2. odstavka 50. člena ZLPP procesno legitimiran, da v kazenskem postopku sodeluje kot oškodovanec kot tožilec.
- VSRS Sodba III Ips 116/99Vrhovno sodišče RS · 21. 10. 1999
Družba potem, ko je zaradi zaključka lastninskega preoblikovanja prešla v celoti v zasebno lastnino, ne more več uveljavljati ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene v nasprotju z 8. členom ZPN v času, ko je bila še v družbeni lastnini.