65. člen ZZLPPO

Ker je namen prvega odstavka 5. člena ZPVZDruP dokončanje že začetih postopkov, se lahko norma analogno uporablja tudi za ostale nedokončane postopke, ne le za pravdne postopke.

Ker so z uveljavitvijo ZUARLPP prenehali veljati ZAPPNI in 66. člen ZZLPPO, ter se prenehali uporabljati 4. odstavek 63. člena ZZLPPO, 3. odstavek 65. člena ZZLPPO, ni več pravne podlage za izvedbo revizije lastninskega preoblikovanja podjetja.

V 1. in 8. člena ZDruP je sicer določeno, da ima družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine pooblastila po ZLPP (tako je po drugem odstavku njegovega 50. člena pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem), vendar pa so mu ta pooblastila prenehala z uveljavitvijo ZZLPPO. Družbeni pravobranilec je ohranil tožbeno upravičenje le v postopkih, ki so z dnem uveljavitve ZZLPPO (dne 1.5.1998) že bili v teku, in glede podjetij, ki ob vložitvi tožbe še niso bila olastninjena. Potem ko so olastninjena (ko ima družbena lastnina titularja) namreč ni več razloga za izjemno ureditev, po kateri ima družbeni pravobranilec z zakonom posebej priznano tožbeno pravico za varstvo pravic tretjih (javne koristi). Potem ko je olastninjena, ima zaradi varstva svojih pravic tožbeno pravico olastninjena družba, katero pa lahko v njenem imenu uveljavlja vsak delničar oziroma družbenik.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva tožena stranka prešla v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v smislu določbe 1. in 3. odst. ZZLPPO dne 9.11.1998. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tega dne Družbenemu pravobranilcu Republike Slovenije prenehalo zakonsko pooblastilo iz 63. in 65. člena ZZLPPO, da neposredno sama vloži tožbo, v katerem uveljavlja pravice prve tožene stranke na odpravo posledic oškodovanja družbenega premoženja. Z dnem prenosa družbenega premoženja na Slovensko razvojno družbo namreč, ta družba uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega premoženja (1. odst. 7. člena ZZLPPO). ZZLPPO daje sicer v 3. odst. 7. člena družbenemu pravobranilcu pravico, da sam sodno uveljavlja zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja, vendar ne neposredno, pač pa šele po opravljenem postopku, ki je predviden v 2. odst. 7. člena.

Po določbi 2. odstavka 65. člena ZZLPPO ima družbeni pravobranilec pooblastilo za vodenje tekočih postopkov, torej takih, ki jih je začel pred uveljavitvijo ZPPOLS in da tedaj še niso bili končani.

Procesna legitimacija pomeni pravico do postopka in do meritorne odločitve. Ta pravica ni splošna in ne pripada vsakomur, nasprotno, odvisna je od določenih, točno individualiziranih okoliščin. Posebnost predpostavke procesne legitimacije je, da je ZPP nikjer izrecno ne ureja in izhaja neposredno iz ustave. Že iz ustave izhaja da ta pravica pripada le tistemu, ki je v postopku procesno legitimiran. Člen 22 v povezavi s 23. členom ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih - ne pa pravic tretjih. ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikov-anja.

Vrhovno sodišče je že odločilo v sodbi III Ips 98/2001 v podobni zadevi. V navedeni zadevi je bil sicer eden od družbenikov bivšega družbenega podjetja še Slovenska razvojna družba, medtem ko v obravnavani zadevi S. sploh ni več niti družbenik prve toženke. Če družbeni pravobranilec po uveljavitvi ZZLPPO ni več upravičen tožiti zaradi oškodovanja družbenega premoženja v primerih, ko je Slovenska razvojna družba še (so)lastnik družbe, v kateri naj bi prišlo do oškodovanja, ne da bi izvedel postopek po 7. členu ZZLPPO, je to toliko manj upravičen storiti v primerih, ko je premoženje v lasti Slovenske razvojne družbe že privatizirano.

ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo Družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikovanja. Izjema so le tisti postopki, ki jih opredeljuje 25m člen novele ZPPOLS.

Za zahtevek iz naslova oškodovanja podjetja v lasti SRD-a sta aktivno legitimirana tako SRD, ki odškodninsko tožbo vloži v imenu in na račun oškodovanega podjetja, kot družbeni pravobranilec. Torej je pravno zmoten tudi tisti zaključek prvostopnega sodišča, po katerem bi Družbeni pravobranilec RS moral predmetne zahtevke uveljavljati na račun SRD-a.