5. člen ZZLPPO
(druge pravne posledice zaključka lastninjenja)
(1)Pri pravnih osebah, ki so pred uveljavitvijo tega zakona izvedle postopek lastninskega preoblikovanja v nasprotju z zakonskimi predpisi, preide z dnem uveljavitve tega zakona v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe družbeni kapital, ki ga je revizijski organ ugotovil z odločbo v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja.
(2)Z dnem pravnomočnosti preidejo na Slovensko razvojno družbo vsi učinki pravnomočnih sodnih odločitev oziroma sklenjenih poravnav med pravdnimi strankami v pravdah iz naslova oškodovanja družbenega kapitala, ki jih je začel družbeni pravobranilec.
(3)Če je nad podjetjem z družbenim kapitalom začet postopek stečaja oziroma likvidacije, ima Slovenska razvojna družba pravico do ostanka stečajne oziroma likvidacijske mase po poplačilu upnikov, v sorazmerju z udeležbo družbenega kapitala v lastniškem kapitalu podjetja.
(4)Na Slovensko razvojno družbo preidejo tudi ostale oblike družbenega premoženja, ki bi se lahko lastninilo po zakonih iz prvega odstavka 3. člena tega zakona.
- VSK Sodba II Cpg 137/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na prvem odstavku 6. člena ZZLPPO. Citirana zakonska določba je jasna glede pogojev, kdaj preide na podlagi samega zakona premoženje pravne osebe, ki se je lastninila, na tožečo stranko. Edini pogoj je, da to premoženje ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993.
- VSL Sodba I Cp 155/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Da bi tožnica v postopku uspela, ne zadošča, da izkaže napačno vknjižbo prve tožene stranke po določbah ZLNDL, temveč mora izkazati tudi, da druga in tretja toženka ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb in naknadni pridobitvi lastninske pravice nista bili dobroverni. Če sta torej druga in tretja toženka svojo lastninsko pravico na omenjenih nepremičninah pridobili v dobri veri, sta glede na potek časa, ko je od sklenitve pogodb minilo že šestnajst let, nepremičnine priposestvovali. Pri tem je bistveno, da gre za naknadna pridobitelja lastninske pravice in ne za pridobitelja, ki bi postal lastnik na podlagi enega od zakonov o lastninjenju družbene lastnine, zato priposestvovanja zaradi pravne zmote ni mogoče izključiti. Razpolagalni pravni posel je dvostranski pravni posel, katerega predmet je razpolaganje s stvarno pravico. Sestavljen je iz izjave volje odsvojitelja o razpolaganju s pravico in izjave volje pridobitelja, da soglaša s takšnim razpolaganjem. Samo razpolagalno upravičenje ni predpostavka za veljavnost zavezovalnega niti razpolagalnega pravnega posla. S priposestvovanjem kot originarnim načinom pridobitve lastninske pravice se sanirajo morebitne napake v zvez
- VSRS Sodba III Ips 12/2016Vrhovno sodišče RS · 2017
Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 11. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba II Cpg 137/2018Višje sodišče v Kopru · 16. 11. 2018
Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na prvem odstavku 6. člena ZZLPPO. Citirana zakonska določba je jasna glede pogojev, kdaj preide na podlagi samega zakona premoženje pravne osebe, ki se je lastninila, na tožečo stranko. Edini pogoj je, da to premoženje ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993.
- VSL Sodba I Cp 155/2017Višje sodišče v Ljubljani · 6. 9. 2017
Da bi tožnica v postopku uspela, ne zadošča, da izkaže napačno vknjižbo prve tožene stranke po določbah ZLNDL, temveč mora izkazati tudi, da druga in tretja toženka ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb in naknadni pridobitvi lastninske pravice nista bili dobroverni. Če sta torej druga in tretja toženka svojo lastninsko pravico na omenjenih nepremičninah pridobili v dobri veri, sta glede na potek časa, ko je od sklenitve pogodb minilo že šestnajst let, nepremičnine priposestvovali. Pri tem je bistveno, da gre za naknadna pridobitelja lastninske pravice in ne za pridobitelja, ki bi postal lastnik na podlagi enega od zakonov o lastninjenju družbene lastnine, zato priposestvovanja zaradi pravne zmote ni mogoče izključiti. Razpolagalni pravni posel je dvostranski pravni posel, katerega predmet je razpolaganje s stvarno pravico. Sestavljen je iz izjave volje odsvojitelja o razpolaganju s pravico in izjave volje pridobitelja, da soglaša s takšnim razpolaganjem. Samo razpolagalno upravičenje ni predpostavka za veljavnost zavezovalnega niti razpolagalnega pravnega posla. S priposestvovanjem kot originarnim načinom pridobitve lastninske pravice se sanirajo morebitne napake v zvez
- VSRS Sodba III Ips 12/2016Vrhovno sodišče RS · 25. 7. 2017
Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.
- VSRS Sodba III Ips 15/2003Vrhovno sodišče RS · 17. 4. 2003
Morebitne koristi od ugotovitve ničnosti sporne pogodbe bi lahko prirasle le v korist zasebnega premoženja. Razlogi javne koristi, ki so v postopkih odprave oškodovanja družbenega premoženja lahko upravičevali ekstenzivno razlago in uporabo 5. člena ZOR kot podlage za ničnost, torej niso podani.
- VSRS Sodba III Ips 116/99Vrhovno sodišče RS · 21. 10. 1999
Družba potem, ko je zaradi zaključka lastninskega preoblikovanja prešla v celoti v zasebno lastnino, ne more več uveljavljati ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene v nasprotju z 8. členom ZPN v času, ko je bila še v družbeni lastnini.