82. člen ZKP

Namen rehabilitacije je namreč v prenehanju posledic obsodbe (79. do 81. člen KZ-1), ne pa razveljavitev obsodbe in odprava vseh njenih že nastalih učinkov. Tudi iz pravne literature izhaja, da kazenski zakon z določbami o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence uveljavlja fikcijo neobsojenosti z učinkovanjem ex nunc in erga omnes. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Velenju I K 58171/2019 z dne 6. 3. 2021, četudi že izbrisana iz kazenske evidence, upošteva pri presoji pretrganja teka zastaralnega roka v predmetni zadevi in dejstvo pretrganja zastaranja, ki je nastopilo pred njenim izbrisom, ohrani svojo pravno veljavnost.

V konkretnem primeru je 24 urni rok začel teči šele z vročitvijo celotne obtožnice zagovorniku. Sodišče je namreč najprej obdolženčevemu zagovorniku po elektronski pošti posredovalo le dve strani obtožnice, na katerih je vsebovan predlog tožilstva za podaljšanje pripora in pravni pouk, da lahko na predlog tožilstva odgovori v roku 24 ur. Ne glede na prvotno napako sodišča, ko zagovorniku po elektronski pošti ni poslalo celotne obtožnice, pa je bilo v nadaljevanju le temu zagotovljeno, da v 24 urah od prejema celotne obtožbe poda odgovor na predlog tožilstva, ki ga je tudi podal, sodišče pa ga je pri odločanju upoštevalo.

Pritožba temelji na predpostavki, da iz razloga, ker osumljeni ni podpisal strani zapisnika, kjer je podan pravni pouk, določen v šestem odstavku 148. člena ZKP, pravnega pouka ni dobil. Navedeno po pritožbi pomeni, da je podal izjavo, ne da bi bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, ki je eno od temeljnih pravnih jamstev v kazenskem postopku, ki ga določa Ustava RS v 29. členu. Z navedenim pritožbenim sklepanjem ni mogoče soglašati. Določba drugega odstavka 82. člena ZKP se nanaša le na zaslišanje in določa, da v primeru, če obsega zapisnik več strani, podpiše zaslišanec vsako stran posebej. Ko pritožnik navaja, da obdolženemu pravni pouk sploh ni bil podan, je treba pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da iz vsebine zapisnika o uradnem zaznamku izhaja nasprotno. Pravni pouk je zapisan na prvi strani zapisnika, na drugi strani zapisnika je zapisana izjava osumljenega, da je pravni pouk razumel, pri čemer je na prvi strani še navedeno, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, temu pa sledi izjava, ki jo je osumljeni podal v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je osumljen. V zaključku zapisnika je navedeno, da bila vsebina uradnega zaznamka osumljenemu prebrana, da prip

Preiskovalna sodnica ni ravnala protizakonito, ko je spoštovala željo in pravico osumljenke, da na vprašanja oškodovanca kot tožilca ne bo odgovarjala, saj je bila osumljenka pred zaslišanjem opozorjena na pravice po drugem odstavku 227. člena ZKP - s tem pa med drugim tudi na pravico, da ni dolžna odgovarjati na postavljena vprašanja. V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi sodnica oškodovanca kot tožilca morala poučiti o njegovih pravicah, ki mu gredo po tem zakonu, kot to določa 14. člen ZKP, pa prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je potrebno navedeni člen razumeti na način, da se sme pomoč nanašati na uresničevanje pravic, ki jih subjektom daje ZKP, ne more pa se nanašati na vprašanja dejanskega stanja ali pravna vprašanja, o katerih odloča sodišče v kazenskem postopku.

THC-COOH niti z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog niti z Odločbo o seznamu mamil ni uvrščen med prepovedane droge in sam po sebi ne pomeni nujno prisotnosti mamila v organizmu, ampak se to dokazuje v povezavi z drugimi, za stanje pod vplivom mamil, značilnimi znaki, katere pa je ugotovil zdravnik, ki je v oceni vpliva mamil in psihoaktivnih zdravil ocenil, da je vpliv mamil zaznaven.

Zapisnik je javna listina, za katero velja (izpodbojna) domneva o resničnosti zapisane vsebine. Kdaj je postavitev zagovornika po uradni dolžnosti v interesu pravičnosti (71. člen ZKP), je odvisno od vsakokratne presoje konkretnih okoliščin, med drugim tudi od obdolženčeve sposobnosti, da se sam uspešno brani glede na svoje osebne lastnosti (fizične, psihične in druge).

Zapisnik o zaslišanju ne sodi med listine (pisno dokazno gradivo), ki ga je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 8. člena ZKP dolžno prevesti. Vendar pa bi lahko obsojenec glede na pravico, da sme zaslišanec prebrati zapisnik o zaslišanju ali zahtevati, da se mu ta prebere (82. člen ZKP), zahteval, da mu tolmač prebere (prevede) vsebino celotnega ali dela zapisnika in bi na njegovo vsebino smel tudi ugovarjati.

Čeprav sodišče svoje odločitve, da sprejema dokazni predlog, ni razglasilo v obliki dokaznega sklepa, ta formalna pomankljivost ne predstavlja katere izmed kršitev določb kazenskega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost pravnomočne sodne odločbe. Določbe 314. do 317. člena ZKP, ki predpisujejo vsebino zapisnika o glavni obravnavi, so v razmerju do določb 82. člena ZKP specialne narave. Navedenega zapisnika zato ni treba prebrati strankam. Določba 5. odstavka 32. člena ZKP sprejema združitev postopkov zaradi subjektivne koneksitete kot pravilo, ki pa dovoljuje tudi izjeme. Odstop od tega pravila uvajajo določbe, po katerih prihaja združitev v poštev le do konca glavne obravnave. To pa dopušča možnost vzporednega teka več postopkov, ki se končajo vzporedno, ne da bi bile s tem bistveno kršene določbe kazenskega postopka.