79. člen ZKP

Namen rehabilitacije je namreč v prenehanju posledic obsodbe (79. do 81. člen KZ-1), ne pa razveljavitev obsodbe in odprava vseh njenih že nastalih učinkov. Tudi iz pravne literature izhaja, da kazenski zakon z določbami o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence uveljavlja fikcijo neobsojenosti z učinkovanjem ex nunc in erga omnes. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Velenju I K 58171/2019 z dne 6. 3. 2021, četudi že izbrisana iz kazenske evidence, upošteva pri presoji pretrganja teka zastaralnega roka v predmetni zadevi in dejstvo pretrganja zastaranja, ki je nastopilo pred njenim izbrisom, ohrani svojo pravno veljavnost.

Obstoj zakonsko določene edicijske dolžnosti sam po sebi ne spreminja privilegija odvetnika oziroma vsaj ne na tak način kot ga ponudi državna tožilka. Varovanje poklicne molčečnosti varuje ustavnopravno zavarovano temeljno človekovo pravico do zasebnosti, edicijsko dolžnost, zatorej prisilno posredovanje sicer zaupnih podatkov, ne glede na voljo odvetnika ali voljo njegove stranke, pa je moč uveljaviti takrat, kadar je razkritje skrivnosti oziroma informacije zasebne narave upravičeno – torej izvršeno zaradi splošne koristi v družbi, upravičenega interesa javnosti ali koristi drugega, če je korist posameznika večja kakor ohranitev skrivnosti. Pritožbeno sodišče pritrjuje državni tožilki, da je ZPPDFT oziroma ZPPDFT-1 tisti področni zakon, ki ga je moč navezati na odvezo dolžnosti čuvanja tajnosti iz 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP. Slednje pa ne pomeni, da odvetnik ni privilegirana priča in da s tem v zvezi sploh ni potrebno dajati pravnega pouka. Ko se sodišče nameni zaslišati odvetnika v zvezi z dejstvi, ki jih je izvedel pri opravljanju poklica in če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju poklica, mora odvetniku najprej dat

Zaradi enotno vodenega postopka vloge stranke ni bilo moč deliti na vlogo obdolženke in zasebne tožilke, iz enakih razlogov pa ni bilo moč deliti niti vloge njenega zagovornika, postavljenega z odločbo BPP. Odločba BPP ne pove kdo, koga in kje zastopa, temveč samo, kdo je plačnik zastopanja, kar je uveljavljeno stališče, potrjeno s sodno prakso.

Kljub temu, da je sodišče računalniški izpis zapisnika o glavni obravnavi, ki ga je izročilo zagovorniku, zaključilo brez izreka sodbe, sodbo pa je nato pravilno razglasilo in vneslo v nadaljevanje zapisnika, je sicer kršilo prvi odstavek 315. člena ZKP, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.

Kaznivo dejanje nasilništva (zakonski znak kaznivega dejanja, da je obdolženec v javnosti ali v družini povzročil ogroženost, zgražanje ali prestrašenost), je podano tudi, če druge osebe za dejanje zvedo kasneje, ravnanje pa je takšno, da jih je vznemirilo, ko so za dejanje zvedeli.

Če obsojenec ni prišel na glavno obravnavo, se je pravici, da bi ob zaslišanju priče postavljal vprašanja, odrekel. Okoliščina, da je zdravnik izvedenec oškodovanca zaradi poškodb pregledal pred tremi leti, ne more biti razlog za to, da isti zdravnik ne bi bil postavljen za izvedenca travmatološke stroke.

Pregled prevoznih sredstev kot preiskovalno opravilo ni identičen s preiskovalnim dejanjem preiskave stanovanja in drugih prostorov (hišno preiskavo). Razliko med tema dvema dejanjema je treba iskati v stopnji pregledovanja oziroma preiskovanja. Pregled obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta. Izključuje odpiranje in preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje raznih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno. Bistvena kršitev dolčb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana, če bi se privilegirana priča odrekla pričevanju, sodišče pa bi nato pomen te pravne dobrote obšlo na ta način, da bi o vsebini njene izjave, dane brez kakršnihkoli procesnih garancij organom za notranje zadeve, zaslišalo drugo pričo. Pri presoji, ali so bili podani pogoji za odreditev posebnih ukrepov in metod v času, ko so bili ti odrejeni, ni mogoče izhajati iz vsebine podatkov in dokazov, ki so bili pridobljeni z njihovim izvajanjem in na tej podlagi za nazaj sklepati, da so bili razlogi za sum podani, temveč je treba obstoj predpisane stopnje verjetnosti ocenjevati v času odreditve ukrepov. V 142. členu ZKP