VSM Sklep V Kp 37117/2020

Pritožba zagovornika obdolženega M.V. se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru na podlagi določil drugega in tretjega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnila predlog zagovornika obdolženega M.V., da se iz kazenskega spisa izloči uradni zaznamek z dne 12. 6. 2020 o izjavi osumljenca na list. št. 171 - 172 kazenskega spisa ter vsi dokazi, pridobljeni na podlagi tega dokaza.

2Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki pritožbenih razlogov ne navaja, iz vsebine pritožbe pa je razbrati, da se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in prvostopni sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev uradnega zaznamka o izjavi osumljenca z dne 12. 6. 2020 in vseh dokazov, pridobljenih na podlagi tega dokaza, ugodi ter navedene dokaze izloči iz spisa, podredno pa sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Ker je obdolženi v eksistenčni krizi in se trenutno nahaja v priporu, pa predlaga, da se ga v tem postopku oprosti plačila vseh sodnih taks.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik v pritožbi ponavlja trditev iz predloga za izločitev dokazov, da je obdolženi kot osumljenec 12. 6. 2020 podal izjavo, ne da bi mu bil dan pravni pouk, zaradi česar so mu bile kršene pravice po 148. členu ZKP ter 29. členu Ustave Republike Slovenije (privilegij zoper samoobtožbo). Navedeno ponovno utemeljuje s tem, da obdolženi ni podpisal vseh strani zapisnika o uradnem zaznamku in poudarja, da je zapisnik policije s pravnim poukom v naprej pripravljen, in da nepodpisane strani lahko kdorkoli, kadarkoli in kakorkoli dopolni in spreminja. Razen zadnje strani zapisnika, ostalih strani niso podpisali niti policisti niti obdolženec, takšna listina pa v kazenskem postopku ne more predstavljati zakonitega dokaza, še najmanj pa ne dokaza, s katerim obdolženi bremeni samega sebe. Obramba poudarja, da kadar gre za uveljavljanje z Ustavo RS določenih pravic v kazenskem postopku, morajo organi pregona brez vsakega dvoma izvesti zaslišanje osumljenega na zakonit način ter o zaslišanju sestaviti zapisnik tako, da je iz njega razvidno, da so pred podajo izjave osumljenemu bile zagotovljene vse pravice po določilih Ustave RS in ZKP. Privilegij zoper samoobtožbo osumljenca prvenstveno ščiti v situacijah, ko mu je odvzeta prostost in je v tem primeru v neenakopravnem razmerju do organov, ki nasproti njemu nastopajo s pozicijo moči. Podan pouk o pravici do molka je ključni element varstva privilegija zoper samoobtožbo, kar poudarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih odločitvah v sodbah, ki jih pritožnik navaja v opombah pritožbe. S tem, ko sodišče ni izločilo izjave obdolženega, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

5Preiskovalna sodnica prvostopnega sodišča predlogu za izločitev izjave osumljenega, ki jo je podal na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP policiji dne 12. 6. 2020 in vseh dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi te izjave, utemeljeno ni ugodila in je tak predlog z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnila.

6Po četrtem odstavku 148. člena ZKP mora policija osumljencu, predno od njega začne zbirati obvestila, povedati katerega kaznivega dejanja je osumljen in kaj je podlaga za sum zoper njega ter ga poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja; če se bo zagovarjal, pa da ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedal, na sojenju lahko uporabilo zoper njega.

7Če si osumljenec po danem pouku vzame zagovornika, ga lahko policija po 148.a členu ZKP formalno zasliši, če tega ne stori ali če izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je določila, pa policija v skladu s pogoji šestega odstavka 148. člena ZKP sestavi uradni zaznamek o osumljenčevi izjavi. Vanj vnese pravni pouk in izjavo osumljenca, ki je določba 148. člena ZKP vsebinsko ne opredeli, očitno pa gre za izjavo v zvezi z danim pravnim poukom in zatem izjavo o kaznivem dejanju, katere bistvena vsebina ter pripombe osumljenca na zapisano vsebino so sestavni del takšnega zapisnika. Vsebina uradnega zaznamka se osumljencu prebere in se mu vroči prepis uradnega zaznamka, kar osumljenec potrdi s svojim podpisom.

8Vse v prejšnji točki navedeno je v obravnavani zadevi bilo storjeno, kot je razvidno iz zapisnika o uradnem zaznamku o izjavi osumljenca na list. št. 171-172 prvostopnega kazenskega spisa.

9Po prvem odstavku 83. člena ZKP mora državni tožilec, preden pošlje spis sodišču, izločiti obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Če tega ne stori državni tožilec, mora taka obvestila iz drugega odstavka 148. člena ZKP po drugem odstavku 83. člena ZKP izločiti iz spisa preiskovalni sodnik. Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, za katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

10Uradni zaznamek o izjavi, ki jo je podal osumljenec na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP je dopustno uporabiti kot podlago za zbiranje dokazov na procesno veljavni način. Na vsebino take izjave, katere dokazna vrednost je v postopku omejena, se lahko opirajo določbe, ki se izdajo pred in med preiskavo, podatki, ki jih vsebuje izjava pa so lahko podlaga tudi za vložitev neposredne obtožnice, če so izpolnjeni ostali pogoji iz šestega odstavka 170. člena ZKP, pri čemer sme sodišče osumljenčevo izjavo uporabiti vselej le v povezavi z že zbranimi podatki in dokazi.

11Pritožba temelji na predpostavki, da iz razloga, ker osumljeni ni podpisal strani zapisnika, kjer je podan pravni pouk, določen v šestem odstavku 148. člena ZKP, pravnega pouka ni dobil. Navedeno po pritožbi pomeni, da je podal izjavo, ne da bi bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, ki je eno od temeljnih pravnih jamstev v kazenskem postopku, ki ga določa Ustava RS v 29. členu.

12Z navedenim pritožbenim sklepanjem ni mogoče soglašati. Določba drugega odstavka 82. člena ZKP se nanaša le na zaslišanje in določa, da v primeru, če obsega zapisnik več strani, podpiše zaslišanec vsako stran posebej. Ko pritožnik navaja, da obdolženemu pravni pouk sploh ni bil podan, je treba pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da iz vsebine zapisnika o uradnem zaznamku izhaja nasprotno. Pravni pouk je zapisan na prvi strani zapisnika, na drugi strani zapisnika je zapisana izjava osumljenega, da je pravni pouk razumel, pri čemer je na prvi strani še navedeno, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, temu pa sledi izjava, ki jo je osumljeni podal v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je osumljen. V zaključku zapisnika je navedeno, da bila vsebina uradnega zaznamka osumljenemu prebrana, da pripomb na vsebino nima, osumljenemu pa je bila vročena kopija uradnega zaznamka o izjavi, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom. Vse to je pravilno ugotovila preiskovalna sodnica prvostopnega sodišča in navedla v razlogih izpodbijanega sklepa (točka 5). Na tej podlagi je pravilno zaključila, da je bila izjava osumljenega pridobljena zakonito in pravilno, in da ni mogoče slediti navedbam, da osumljeni ni bil ustrezno poučen, da ni dolžan izpovedati zoper sebe, kot se je to zatrjevalo v predlogu za izločitev dokazov. Vsebina zapisnika o uradnem zaznamku ne daje podlage za drugačno sklepanje, ker za dvom v verodostojnost v njem zapisanega, zgolj na podlagi dejstva, da obdolženi ni podpisal vsake posamezne strani zapisnika, ni mogoče podvomiti. Glede na navedeno je naredila tudi pravilen sklep, da ne gre za nedovoljen dokaz, ki ga je potrebno izločiti iz spisa, vsled česar tudi ni treba izločiti vseh drugih listin, pridobljenih na podlagi tega dokaza.

13Iz vsebine samega uradnega zaznamka torej ne izhaja, da obdolženi pred podajo izjave ni bil poučen v skladu z določbo šestega odstavka 148. člena ZKP, v kolikor pa bo obramba vztrajala pri nasprotnem zatrjevanju, pa bo mogoče navedeno dodatno razjasniti v nadaljevanju kazenskega postopka. V tej fazi postopka bi bilo obrambna zatrjevanja mogoče upoštevati le v primeru, če bi bilo že na prvi pogled jasno, da gre za nedovoljen dokaz, kar pa v konkretni zadevi ni primer.

14Po obrazloženem, in ker zagovornik tudi v preostalem ne navaja ničesar, kar bi vzbudilo dvom o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče o njegovi pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

15Pritožbeno sodišče o predlogu zagovornika, da se obdolženca oprosti plačila vseh sodnih taks v tem postopku, ni odločilo, ker bo o tem presodilo sodišče prve stopnje v nadaljevanju kazenskega postopka.