53. člen ZLPP

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 7/93) spreminja 49. člen zakona, tako da se glasi: »49. člen Postopek revizije opravi v kontrolnem postopku Služba družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: revizijski organ). Izvedbo postopkov revizije predpiše Vlada Republike Slovenije. Postopek revizije lahko v roku štirih mesecev po uveljavitvi tega zakona zahtevajo organi za notranje zadeve, javni tožilec, javni pravobranilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja, Agencija, Sklad, Odškodninski in Pokojninski sklad, upravičenci iz 9. člena tega zakona, skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek po uradni dolžnosti lahko začne tudi. revizijski organ iz prejšnjega odstavka. Pobudo za postopek revizije lahko podajo pri organih iz prejšnjega odstavka upravičenci iz 9. člena tega zakona, sindikati ter vsakdo, ki meni, da je v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij iz prejšnjega člena prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Revizijski organ mora s sklepom začeti postopek revizije najkasneje do 5. maja 1993. O začetku postopka revizije mora revizijski organ takoj obvestiti podjetje in Agencijo, ki do zaključka revizijskega postopka ne sme izdati soglasja h programu preoblikovanja po 19. členu tega zakona in ne soglasja k preoblikovanju po 20. členu tega zakona. Podjetja iz prejšnjega člena, v katerih poteka postopek revizije, so dolžna revizijskemu organu na njegovo zahtevo takoj predložiti poročilo s prikazom postopkov ter dokumente o izvedenih postopkih lastninskega preoblikovanja.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 31/93) spreminja 44. člen zakona, tako da se glasi: »44. člen Z dnem uveljavitve tega zakona so prepovedane vse statusne spremembe, ki predstavljajo kakršnokoli spremembo v strukturi osnovnega kapitala podjetja, dokler se podjetje ne preoblikuje v skladu s tem zakonom. Dokler se podjetje ne preoblikuje v skladu s tem zakonom, lahko samo s predhodnim soglasjem Agencije prodaja, vlaga ali kakorkoli razpolaga s sredstvi večje vrednosti, če to presega okvir rednega poslovanja podjetja. Šteje se, da so sredstva večje vrednosti, če ena ali več manjših transakcij v obračunskem letu presega tolarsko protivrednost 100.000 ECU ali 10% knjižne vrednosti družbenega kapitala podjetja.«; spreminja 48. člen zakona, tako da se glasi: »48. člen Pred začetkom preoblikovanja se v podjetjih ali v od njih odvisnih ali povezanih podjetjih, ki so se v času od 1. 1. 1990 do uveljavitve tega zakona kakorkoli statusno preoblikovala, reorganizirala, brezplačno prenašala družbeni kapital ali ustanavljala in vlagala v nova podjetja ali so prenašala posamezne poslovne funkcije na druga podjetja, opravi finančni, računovodski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja (v nadaljnjem besedilu: postopek revizije), če obstaja utemeljen sum, da je pri tem prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Postopek revizije se opravi, če predlagatelji ocenijo, da obstaja utemeljen šum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine, zlasti če je prišlo:

-        do zmanjšanja premoženja podjetja;

-        do nakupa podjetja ali dela podjetja ali preoblikovanja z večanjem lastniškega kapitala s strani zaposlenih ali dela zaposlenih v tem podjetju, njihovih družinskih članov ali tretjih oseb na podlagi kreditov brez revalorizacije ali z začetnim moratorijem na plačevanje glavnice ali z garancijo, ali na osnovi depozita podjetja;

-        do prenosa poslovnih funkcij in učinkov na eno ali več podjetij, ki so pod lastniško kontrolo ali v delni ali popolni lasti zaposlenih, njihovih družinskih članov ali drugih pravnih ali fizičnih oseb (by pass podjetja);

-        do ustanovitve podjetja v zasebni ali mešani lastnini, če so bili ustanovitelji ali soustanovitelji delavec ali delavci podjetja ali njihovi družinski člani;

-        do delne ali celotne prodaje podjetja;

-        do sklenitve škodljivih pogodb ali drugih pravnih poslov ter dejanj, na podlagi katerih je prišlo do oškodovanja družbene lastnine;

-        do izvedbe lastninske preobrazbe na osnovi izdaje prednostnih delnic za družbeni kapital;

-        do statutarnih določb, ali določb v pogodbi o ustanovitvi ali drugih normativnih aktih na podlagi katerih so bile posameznim skupinam ali posameznikom zagotovljene neupravičene prednosti;

-        do brezplačnih prenosov družbenega kapitala ali

-        če je prišlo do vlaganja sredstev ali ustanavljanja novih podjetij v mešani lastnini v upravljalskih in drugih razmerjih, ki ne ustrezajo sorazmernemu delu vloženega kapitala;

-        če je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja za več kot eno tretjino vrednosti pogodbenega predmeta v primerih, ko je podjetje sklenilo pravni posel z lastnimi ali drugimi podjetji, v zasebni ali mešani lastnini, doma ali v tujini.«; dodaja 48.a, 48.b in 48.c člen: »48.a člen Domneva se, tudi v morebitnih pravdnih postopkih, da je družbena lastnina oškodovana v naslednjih primerih:

1.če je podjetje samo ali preko druge pravne osebe odobrilo zaposlenim delavcem posojila po obrestni meri, nižji od stopnje rasti cen na drobno v preteklem mesecu, preračunani na letno raven, in po realni letni obrestni meri 8% (v nadaljevanju: R + 8), na podlagi katerih so zaposleni delavci že pred odplačilom posojila pridobili lastniške deleže v višini celotnega odobrenega posojila;

2.v če" je podjetje prodalo sredstva tako, da je za nakup odobrilo posojilo po nižji obrestni meri od R + 8%;

3.če je podjetje sklenilo najemno pogodbo za nepremičnine ali premičnine za nižjo najemnino od najemnine, določene s predpisi občine, v kateri leži nepremičnina, oziroma za najemnino, ki ne zagotavlja pokrivanja stroškov predpisane amortizacije, vzdrževanja in drugih stroškov v najem danih sredstev;

4.če podjetje ob delitvi dobička ni zagotovilo:

-  oblikovanja obveznega rezervnega sklada,

-  pred razdelitvijo dobička oblikovanja poslovnega sklada najmanj v višini 6% povprečne vrednosti družbenega kapitala; ta odstotek se poveča v enakem razmerju, kot se je povečalo izplačilo plač glede na osnovne osebne dohodke v skladu s 33. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo,

-  delitve akumulacije na družbeni in zasebni kapital v enakem razmerju, kot so vplačani deleži posameznih vrst lastnine v celotnem kapitalu podjetja;

5.če je podjetje izdalo prednostne delnice za družbeni kapital in s tem omogočilo nesorazmerno delitev dobička v škodo družbenega kapitala;

6.če je podjetje izplačevalo pavšalne zneske potnih stroškov, dnevnic ter drugih izplačil (regresi, jubilejne nagrade, zavarovalne premije in drugo), pa ta izplačila niso dokumentirana z listinami o nastalih stroških ali kalkulacije niso utemeljene, prejemniki teh izplačil pa so pridobili lastniške deleže podjetij; kot oškodovanje družbene lastnine se šteje tudi izplačilo regresa, ki presega bruto plačo zaposlenega;

7.če je podjetje odpisalo terjatve, pa odpis ni utemeljen z ustreznimi dejstvi ali dokazili (kot npr. sodni spor, prerekana terjatev, stečaj oziroma likvidacija dolžnika, druga argumentirana dejstva, ki dokazujejo, da je terjatev dvomljiva ali sporna) oziroma ni bil sprožen postopek izterjave;

8.če je podjetje neodplačno preneslo družbeni kapital izven sestavljenih oblik, če je bila vrednost družbenega kapitala ob tem zmanjšana;

9.če je podjetje najemalo kredite od zaposlenih delavcev ali od podjetij v lasti zaposlenih delavcev ali od drugih fizičnih oseb, ali izplačevalo obresti na obveznice po višji obrestni meri od obrestne mere za enake kredite banke, v katerih je imelo podjetje deponirana sredstva;

10.v vseh drugih primerih, v katerih je kot obrestna mera določena obrestna mera, nižja od R + 8%, ali ni upoštevana delitev dobička glede na razmerje udeležbe posameznih oblik lastnine v celotnem kapitalu podjetja, ali pri dokapitalizaciji oziroma prodaji podjetja ali dela podjetja ni bila upoštevana revalorizirana vrednost družbenega kapitala in v drugih primerih zmanjšanja družbenega kapitala z lastninskim preoblikovanjem. 48.b člen Revizijski organ v postopku revizije izda revizijsko poročilo s pravnim poukom, v katerem v primeru ugotovljenega oškodovanja družbene lastnine po 48. a členu tega zakona, ki ga je mogoče odpraviti z uskladitvijo, določi podjetju rok 30 dni od vročitve revizijskega poročila za uskladitev pravnih poslov in knjiženj ter vplačilo premalo obračunanih obresti ali vračilo preveč izplačanih zneskov. Če podjetje v predpisanem roku ne predloži dokazov o opravljeni uskladitvi ali če uskladitev zaradi vsebine oškodovanja družbene lastnine ni mogoča in po obravnavi prejetih pripomb k poročilu oziroma od dneva, ko je iztekel rok zanje, izda revizijski organ v zakonitem roku odločbo, s katero naloži podjetju ukrepe, ki so določeni s tem zakonom. Ta odločba se vroči vsem pravnim in fizičnim osebam, zavezanim v odločbi, je dokonča ter zoper njo ni mogoča pritožba in ne upravni spor. Za izvršitev pravnomočne in izvršljive odločbe skrbita in jo izvajata revizijski organ in Agencija. Agencija mora v odločbi naložene ukrepe upoštevati pri odobritvi programa lastninskega preoblikovanja podjetja in pri izdaji soglasja za vpis v sodni register ter o tem obvestiti revizijski organ. S pravnomočno odločbo ugotovljenih terjatev podjetje ne sme odpisati pred vpisom izvedenega lastninskega preoblikovanja v sodni register. Zoper odločbo revizijskega organa po drugem odstavku tega člena lahko prizadeto podjetje vloži tožbo v pravdnem postopku pri sodišču. Tožbo v pravdnem postopku lahko vložijo tudi pravne in fizične osebe, ki jim je bila vročena odločba revizijskega organa po drugem odstavku tega člena zaradi uskladitev. Tožbo po prejšnjem odstavku je treba vložiti v 30 dneh od vročitve odločbe revizijskega organa. Postopek v zvezi s to tožbo je hiter. 48.c člen Če revizijski organ v postopku revizije ugotovi, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine po 48. a členu zakona, pa v predpisanem roku ne prejme dokazil o uskladitvi, ali če uskladitev ni možna, izda odločbo, s katero naloži podjetju ukrepe, s katerimi zagotovi pravilno izkazovanje višine družbenega kapitala po stanju na dan 1. 1. 1993, in sicer:

1.Pri oškodovanju družbene lastnine po 1. točki 48. a člena tega zakona naloži podjetju ukrepe za pravilno izkazovanje družbenega kapitala in deležev lastniškega kapitala ali vzpostavitev terjatev do posojilojemalcev.

2.Pri oškodovanju družbene lastnine po 2. točki 48. a člena tega zakona naloži podjetju vzpostavitev terjatev do posojilojemalca v revalorizirani vrednosti in povečanje družbenega kapitala.

3.Pri oškodovanju družbene lastnine po 3. točki 48. a člena tega zakona naloži podjetju vzpostavitev terjatev do najemojemalcev in povečanje družbenega kapitala.

4.Pri oškodovanju družbene lastnine po 4. točki 48. a člena tega zakona naloži podjetju ukrepe za pravilno izkazovanje lastninskih deležev. Za neupravičeno prejeta sredstva posameznikov, ki jih prejemnik ni investiral v podjetje, pa se podjetju naloži vzpostavitev terjatve do prejemnika teh sredstev in povečanje družbenega kapitala.

5.Pri oškodovanju družbene lastnine po 5. točki.48.a člena tega zakona naloži podjetju ukrepe za pravilno izkazovanje družbenega kapitala in deležev lastniškega kapitala. V primeru, da je bil znesek nesorazmerno razporejenega dobička prejemniku izplačan, naloži revizijski organ podjetju vzpostavitev terjatve do prejemnika in povečanje družbenega kapitala.

6.Pri oškodovanju družbene lastnine po 6. točki 48. a člena tega zakona naloži revizijski organ podjetju zmanjšanje lastniških deležev za neupravičeno pridobljene deleže in povečanje družbenega kapitala.

7.Pri oškodovanju družbene lastnine po 7. točki 48. a člena tega zakona naloži podjetju povečanje oziroma vzpostavitev terjatev v revalorizirani višini in povečanje družbenega kapitala.

8.Pri oškodovanju družbene lastnine po 8. točki 48. a člena tega zakona naloži podjetju vračilo brezplačno pridobljenega družbenega kapitala podjetja, ki je družbeni kapital brezplačno preneslo, in uskladitev delitve revalorizacijskih učinkov in dobička, kot da družbeni kapital ni bil prenesen.

9.Pri oškodovanju družbene lastnine po 9. točki 48. a člena tega zakona naloži podjetju vzpostavitev terjatev do posojilodajalcev in povečanje družbenega kapitala.

10.Pri oškodovanju družbene lastnine po 10. točki 48. a člena tega zakona naloži podjetju vzpostavitev terjatev do posojilojemalcev in povečanje družbenega kapitala oziroma ukrepe za pravilno izkazovanje deležev posamezne oblike lastnine v celotnem kapitalu podjetja.«; dodaja 49.a člen: »49.a člen Revizijski postopek se lahko uvede ves čas trajanja lastninskega preoblikovanja podjetij, pri čemer pa ta postopek ne zadrži izvedbe lastninskega preoblikovanja podjetja.«; spreminja 50. člen, tako da se glasi: »50. člen Revizijski organ o rezultatih izvedene revizije obvesti podjetje, Agencijo, družbenega pravobranilca samoupravljanja, pristojnega javnega tožilca oziroma pristojni organ za notranje zadeve ter organe iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki so vložili zahtevo za postopek revizije. Če v revizijskem postopku niso ugotovljena oškodovanja družbene lastnine po 48.a členu zakona, pa družbeni pravobranilec samoupravljanja na podlagi revizijskega poročila oceni, da gre za oškodovanje po 48. členu zakona, začne v 30 dneh po prejemu revizijskega poročila ustrezen postopek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti posameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega kapitala, ali postopek za spremembo pogodbeno dogovorjenih velikosti deležev udeležbe pri upravljanju oziroma delitvi dobička, če ti niso določeni v skladu z velikostjo vloženih sredstev. O svoji odločitvi mora takoj pisno obvestiti podjetje, Agencijo in registrsko sodišče, ki postopek izpodbijanja oziroma ugotavljanja ničnosti zaznamuje v sodni register. Če družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred sodiščem postopek iz prejšnjega odstavka, je vsako razpolaganje podjetja s sredstvi večje vrednosti in z družbenim kapitalom podjetja do pravnomočne odločbe sodišča nično. Do rešitve spora pred sodiščem ni mogoče začeti ali nadaljevati nobenega statusnega preoblikovanja, razen če podjetje uskladi dosedanje postopke in pogodbe v skladu z zahtevami družbenega pravobranilca samoupravljanja in Agencije. Postopek je hiter ter je v njem družbeni pravobranilec samoupravljanja oproščen plačila sodnih taks. V teh postopkih sme družbeni pravobranilec samoupravljanja pooblastiti odvetnike in druge diplomirane pravnike s pravosodnim izpitom za zastopanje. Stroške zastopanja po tem členu zakona in za neuspešne zahtevke družbenega pravobranilca samoupravljanja krije Sklad. Če razmerij ni mogoče uskladiti ali če podjetje ne more začeti ali nadaljevati lastninskega preoblikovanja po prejšnjem odstavku do izteka rokov po 20. členu tega zakona, celotni družbeni kapital podjetja preide v last in upravljanje Sklada. Sklad izvede lastninsko preoblikovanje podjetij v roku enega leta od dneva vročitve pravnomočne sodne odločbe, v skladu z 18. členom tega zakona in pod pogoji, določenimi s tem zakonom. Če družbeni pravobranilec samoupravljanja na podlagi revizijskega poročila oceni, da v dosedanjih postopkih lastninskega preoblikovanja, reorganizacij ali pri poslovanju podjetja ni prišlo do oškodovanja družbenega kapitala ali če družbeni pravobranilec samoupravljanja v roku iz drugega odstavka tega člena ne začne ustreznega postopka, o tem nemudoma obvesti Agencijo in podjetje, ki lahko nadaljuje postopke lastninskega preoblikovanja. V primerih iz prejšnjega odstavka začne rok po 20. členu tega zakona teči z dnem prejema obvestila, da podjetje lahko nadaljuje s postopkom, lastninskega preoblikovanja.«; dodaja 50.a člen: »50.a člen Ne glede na tretjo alineo prvega odstavka 2. člena tega zakona se postopek revizije po tem zakonu izvede tudi v podjetjih, katerih dejavnost je prirejanje iger na srečo. Ne glede na šesto alineo prvega odstavka 2. člena tega zakona se postopek revizije po tem zakonu izvede tudi v podjetjih, ki so v stečajnem postopku.«; spreminja 51. člen, tako, da se glasi: »51. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o družbenem kapitalu (Uradni list SFRJ, št. 84/89 in 46/90) in 36. člen zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90), 145. b člen zakona o podjetjih pa se ne uporablja za družbena in mešana podjetja za razpolaganje z družbenim kapitalom. V postopku preoblikovanja podjetij lahko podjetja s soglasjem Agencije v program preoblikovanja iz 19. člena tega zakona vključijo tudi neodplačne prenose sredstev in družbenega kapitala. Vsi izvedeni neodplačni prenosi družbenih sredstev iz enega podjetja na druge pravne osebe so nični.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »30. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 51. člena in o ugotovitvi, da določbe 48.a, 48.b in 48.c člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij niso v neskladju z ustavo (Uradni list RS, št. 32/94 ) spreminja 51. člen zakona, tako da se glasi: »51. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o družbenem kapitalu (Uradni list SFRJ, št. 84/89 in 46/90) in 36. člen zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90), 145. b člen zakona o podjetjih pa se ne uporablja za družbena in mešana podjetja za razpolaganje z družbenim kapitalom. V postopku preoblikovanja podjetij lahko podjetja s soglasjem Agencije v program preoblikovanja iz 19. člena tega zakona vključijo tudi neodplačne prenose sredstev in družbenega kapitala. Vsi izvedeni neodplačni prenosi družbenih sredstev iz enega podjetja na druge pravne osebe so nični.«. (razveljavljen) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij – ZLPP-C (Uradni list RS, št. 1/96) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.