35. člen ZDen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se podjetje ne vrne, če je neločljivi sestavni del sistema gospodarske infrastrukture iz 2. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona. Podjetja tudi ni mogoče vrniti v last v celoti, če njegova vrednost v času odločanja presega vrednost podjetja v času podržavljenja za več kot 100 odstotkov.
- UPRS sodba I U 1725/2010Upravno sodišče RS · 2012
Planinski dom na sporni parceli in pomožni objekt na drugi parceli funkcionalno nista tako povezana, da bi z morebitno zavrnitvijo zahtevka stranke z interesom za vrnitev prve parcele v naravi prišlo do bistvene okrnitve namena izrabe predmetnih nepremičnin. Po določbi 31. člena ZDen se na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. Pri tem gre za upravičenca do denacionalizacije in ne za „upravičenca uporabe“.
- VSL sklep I Cp 913/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo potem, ko je ugotovilo, da denacionalizacijski upravičenci niso pedlagali začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, ki ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, kar je pogoj za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov v skladu z določbami 34. do 39. čl. ZDen. Prva toženka, ki se je lastninila po ZLPP, je tako v preoblikovanje vključila tudi stvari ali lastninske deleže, na katere se je nanašal denacionalizacijski zahtevek. Ker tako ni dolžnosti vrnitve v naravi, tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe po 88. čl. ZDen ni verjetno utemeljen in zato tudi ni verjetno izkazana terjatev do druge toženke na izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoče v zemljiški knjigi vpisati lastninsko pravico na ime prve toženke. Takšna razlaga je sicer pravilna vendar le pod pogojem, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen oziroma v času lastninskega preoblikovanja v svojih sredstvih imela nepremičnine oziroma premoženje, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku.
- VSRS Sodba U 1758/94Vrhovno sodišče RS · 1997
Na podlagi 40. člena ZDen ima upravičenec možnost izbire med vrnitvijo podjetja v naravi (34. - 37. člen ZDen) ali odškodnino v obveznicah. Zato je od postavljenega zahtevka upravičenca odvisna oblika vrnitve in določitev zavezanca.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1725/2010Upravno sodišče RS · 30. 1. 2012
Planinski dom na sporni parceli in pomožni objekt na drugi parceli funkcionalno nista tako povezana, da bi z morebitno zavrnitvijo zahtevka stranke z interesom za vrnitev prve parcele v naravi prišlo do bistvene okrnitve namena izrabe predmetnih nepremičnin. Po določbi 31. člena ZDen se na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. Pri tem gre za upravičenca do denacionalizacije in ne za „upravičenca uporabe“.
- VSL sklep I Cp 913/2001Višje sodišče v Ljubljani · 4. 7. 2001
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo potem, ko je ugotovilo, da denacionalizacijski upravičenci niso pedlagali začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, ki ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, kar je pogoj za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov v skladu z določbami 34. do 39. čl. ZDen. Prva toženka, ki se je lastninila po ZLPP, je tako v preoblikovanje vključila tudi stvari ali lastninske deleže, na katere se je nanašal denacionalizacijski zahtevek. Ker tako ni dolžnosti vrnitve v naravi, tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe po 88. čl. ZDen ni verjetno utemeljen in zato tudi ni verjetno izkazana terjatev do druge toženke na izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoče v zemljiški knjigi vpisati lastninsko pravico na ime prve toženke. Takšna razlaga je sicer pravilna vendar le pod pogojem, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen oziroma v času lastninskega preoblikovanja v svojih sredstvih imela nepremičnine oziroma premoženje, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku.
- VSRS Sodba U 1758/94Vrhovno sodišče RS · 14. 8. 1997
Na podlagi 40. člena ZDen ima upravičenec možnost izbire med vrnitvijo podjetja v naravi (34. - 37. člen ZDen) ali odškodnino v obveznicah. Zato je od postavljenega zahtevka upravičenca odvisna oblika vrnitve in določitev zavezanca.
- VSRS Sodba U 235/94-14Vrhovno sodišče RS · 19. 9. 1996
Nepremičnina se vrne upravičencu brez poračunavanja vrednosti, če vrednost nepremičnine ob vrnitvi ni bistveno povečana (nad 30%) od vrednosti nepremičnine v času podržavljenja. Metoda za ugotavljanje vrednosti je določena v 44. členu ZDen.
- VSRS Sodba U 1805/94-10Vrhovno sodišče RS · 15. 2. 1996
Po uveljavitvi ZLPP 68. člen ZDen ne more biti več podlaga za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ne glede na vrsto oz. obliko denacionalizacijskega zahtevka.
- VSRS Sodba U 1531/95Vrhovno sodišče RS · 18. 10. 1995
Osebe, ki so bile člani nemške politične organizacije Kulturbund (rdeča izkaznica), se pri ugotavljanju državljanstva kot predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije, če niso bile vpisane v evidenco državljanov po 2. odstavku 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, štejejo za osebe nemške narodnosti.
- VSRS Sodba U 1189/92-6Vrhovno sodišče RS · 13. 1. 1994
Denacionalizacijski upravičenec ne more s potnim listom dokazati, da je bil v času, ko mu je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljan.