VSMB Sklep V Kp 53242/2023

• Pritožba zagovornikov obtoženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

1. Okrožno sodišče na Ptuju je z uvodoma navedenim sklepom kot neutemeljen zavrnilo predlog za izločitev nedovoljenih dokazov, in sicer zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti št. 1781669 z dne 1. 4. 2023 in odredbe za strokovni pregled št. 19177 z dne 1. 4. 2023 ter na njuni podlagi pridobljenih dokazov.

2. Zoper sklep so se pritožili obtoženčevi zagovorniki, kot uvodoma navajajo, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev človekovih pravic in temeljnih kazenskopravnih garancij ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov z dne 10. 6. 2025 ugodi, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovorniki uveljavljajo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Navajajo, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi ukvarja le s pomenom pomanjkanja obtoženčevega podpisa na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti, ostali razlogi (zapisnik ni bil sestavljen v navzočnosti obtoženca, zato mu zapisnik ni bil prebran, ni ga imel možnosti pregledati in nanj podati pripomb) pa so ostali v celoti prezrti oziroma sploh niso omenjeni. Obrazložena sodna odločba pa je bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave Republik Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Nadalje navajajo, da so glede na dejansko stanje, na katerega se naslanja izpodbijani sklep zlasti v točki 4 obrazložitve, zaključki sklepa nejasni in medsebojno nasprotujoči. Tako sodišče na eni strani ugotavlja, da bi se naj obtoženec strinjal z izsledki indikatorja prisotnosti alkohola, kar naj bi zapisniku dajalo legitimnost, četudi ta ni javna listina, po drugi strani pa sodišče zaključi, da je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled, pri tem pa ne pojasni, čemu je bil ta pregled sploh odrejen, saj za kaj takšnega, upoštevaje določbo 107. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu (v nadaljevanju ZPrCP), na katerega se sklicuje sodišče samo, ne daje pravne podlage glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljeno okoliščino, to je domnevno strinjanje obtoženca z rezultati. Nadalje pritožba pogreša, čemu so policisti sploh odredili strokovni pregled, če je preizkus z indikatorjem pravilno izveden in je domnevno z rezultati obtoženec celo soglašal in to ostaja vse nepojasnjeno. To v predmetni zadevi vzbuja utemeljen sum v zakonitost zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in v njem ugotovljena dejstva, zato je za razjasnitev dejanskega stanja potrebno opraviti obravnavo, na njej pa se morajo izvesti dokazi, in sicer z zaslišanjem predlaganih prič. K temu botruje dejstvo, da na zapisniku ni označeno, da bi se preizkušanec strinjal z rezultati preizkusa z indikatorjem. Pod rubriko podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti pa je zapisano, da obtoženec ni podpisal zapisnika, ker je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj (ne pa, ker bi zavrnil preizkus ali se ne strinjal z izsledki). Po pritožbi preizkusa ni zavrnil ali ravnal na način, da bi bilo to mogoče sklepati, pač pa so se tako odločile uradne osebe na kraju samem, to pa predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj so razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju.

5. Čeprav je pritrditi zagovornikom, da je sodišče dolžno vsebinsko presojati vprašanje zakonitosti dokazov, vendar pa povzete pritožbene navedbe po svoji vsebini ne uveljavljajo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, niti ne izkazujejo kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Iz navedb namreč ne izhaja očitek o pomanjkljivi ali nejasni obrazložitvi odločilnih dejstev, temveč so usmerjene v drugačno presojo dokazov in s tem izpodbijanje dejanskega stanja, kar po ustaljeni sodni praksi ni dopusten pritožbeni razlog v okviru zatrjevanih procesnih oziroma ustavnih kršitev. Zato jih sodišče druge stopnje v tem okviru ni moglo vsebinsko obravnavati.

6. Zagovorniki vztrajajo, da se iz sodnega spisa izloči zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti št. 1781669 z dne 1. 4. 2023, ker v trenutku, ko je bil obtoženec skupaj s sovoznikom z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico, zapisnik še ni bil napravljen, obtoženec se ni mogel seznaniti z njegovo vsebino, oporekati rezultatu in nanj podati pripombe ali ga podpisati. Takšen zapisnik je po oceni zagovornikov sestavljen v nasprotju s 107. členom ZPrCP ter Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Enako velja za odredbo za strokovni pregled št. 19177 z dne 1. 4. 2023, ki obtožencu ni mogla biti vročena.

7. Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti po izdihanem zraku je predpisana v 107. členu ZPrCP. Po navedeni določbi mora policist odrediti preizkus alkoholiziranosti s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola in o opravljenem preizkusu sestaviti zapisnik, ki ga preizkušeni udeleženec cestnega prometa podpiše. Če udeleženec, preizkušen z indikatorjem alkohola ne podpiše zapisnika, mora policist v zapisnik vpisati vzrok odklonitve in mu odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled. Če preizkušeni odkloni nadaljnji preizkus ali strokovni pregled, se šteje, da se strinja z rezultatom preizkusa.

8. Po pregledu v pritožbi problematiziranega zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je pritrditi sodišču prve stopnje, ki je pravilno zaključilo, da zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne predstavlja nedovoljenega dokaza in ni podvržen sankciji izločitve. Iz zapisnika izhaja, da je bil obtožencu kot udeležencu prometne nesreče odrejen preizkus z indikatorjem alkohola, ki ga je opravil, rezultat preizkusa pa je bil v zapisnik zabeležen. Policistka je obtoženčevo odsotnost s kraja preizkusa in ne-podpis zapisnika zabeležila v zapisniku, kjer je navedla, da je bil (zaradi zdravstvenega stanja, op.s.) z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico. Postopek policistke v tem delu je oceniti kot skladen z določbami 107. člena ZPrCP.

9. Stališče v izpodbijanem sklepu, da nepodpisan zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti izgubi status javne listine, sicer ni pravilno, vendar nima pravno relevantnega vpliva na sprejeto odločitev. Definicijo javne listine določa 169. člen ZUP,¹ določba 80. člena ZUP² pa je ključna za opredelitev zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot javne listine. Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, sestavljen s strani pooblaščene uradne osebe v okviru njenih zakonskih pooblastil po 107. členu ZPrCP, je javna listina po 80. členu ZUP in ohranja svojo dokazno vrednost o poteku in vsebini postopka, ne glede na podpis. Podpis ima potrditveno in dokazno funkcijo, ne pa konstitutivne narave za status javne listine. V obravnavani zadevi je ne-podpis zapisnika posledica objektivnih ovir, in sicer obtoženčevega odvoza z reševalnim vozilom v bolnišnico. Ključnega pomena je, ali je bil preizkus opravljen v skladu z zakonskimi določbami, ali je bil rezultat zabeležen in ali je policist ravnal v skladu s postopkovnimi pravili. Pomanjkljivosti v postopku (odsotnost pregleda in seznanitve z zapisnikom ter možnost oporekanja rezultatu - v pritožbi se obtoženec z zabeleženim rezultatom ne strinja) ne pomenijo nezakonitosti dokaza, temveč so predmet presoje dokazne vrednosti, ki se presoja v nadaljnjem postopku. Zato niso podani pogoji za izločitev tega dokaza po 83. členu ZKP.

10. Ustna odreditev strokovnega pregleda na kraju, ki ji sledi izdaja pisne odredbe, je v skladu z določbo 107. člena ZPrCP zakonita podlaga za izvedbo strokovnega pregleda, ker obtoženec ni podpisal zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti zaradi (nujnega) odvoza z reševalnim vozilom v bolnišnico skupaj s huje poškodovanim udeležencem prometne nesreče. Ne-podpis in ne-vročitev pisne odredbe o strokovnem pregledu, da se preveri, ali ima obtoženec v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, samo po sebi ne vplivata na zakonitost dokaza, če je bila odredba ustrezno izdana in je bil obtoženec o njej obveščen. V danem primeru, ko obtoženec trdi, da ni bil seznanjen z odredbo, pa je pomembno, da se presodi, ali je bila odredba dejansko izdana in ali je bil obtoženec o njej obveščen.

11. Glede pritožbene navedbe, da obtoženec po izpovedbah prič ni imel pripomb na rezultat indikatorja alkohola, kljub temu pa naj bi bil brez znanega razloga in pravne podlage odrejen strokovni pregled, ki ga ZPrCP ne predvideva, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da očitek nezakonitosti strokovnega pregleda ni utemeljen. Policist je imel za njegovo odreditev jasno in neposredno zakonsko podlago v devetem odstavku 107. člena ZPrCP, ki za neposrednega udeleženca prometne nesreče dopušča možnost odreditve strokovnega pregleda tudi brez predhodnega preizkusa z indikatorjem alkohola. Tako pritožbeno izpostavljena okoliščina, da obtoženec rezultatu ni oporekal, na zakonitost odreditve ne vpliva in dokaz ni nezakonit. Izjave o strinjanju z rezultatom preizkusa, ki jo problematizira pritožba in nanjo veže izostali pravni pouk po 148. členu ZKP, pa obtoženec ni podal.

12. Ustna odreditev strokovnega pregleda ni nujno zapisana v zapisana v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti, da bi bil dokaz zakonit. Odsotnost zapisa o ustni odreditvi lahko zmanjša dokazno vrednost zapisnika, ne pomeni pa nezakonitosti dokaza. Dopustnost in dokazna vrednost ostalih dokazov, pridobljenih na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in odredbe za strokovni pregled, pa se presojata ločeno, ob upoštevanju zakonitosti osnovnih dokazov in celotnega postopka.

13. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je določba 266. člena ZKP, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje pri utemeljitvi odredbe za strokovni pregled, relevantna za kazenski postopek in ureja telesni pregled in odvzem krvi kot izvedenska dejanja v kazenskem postopku, pri prekrškovnem postopku in preverjanju alkoholiziranosti udeležencev cestnega prometa (udeleženca prometne nesreče) pa je odločilen 107. člen ZPrCP, vendar ta ugotovitev ne vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.

14. Zagovorniki zatrjujejo še kršitev 29. člena in 27. člena Ustave RS (privilegij zoper samoobtožbo in domneva nedolžnosti), ki ju utemeljujejo s stališčem, da bi moral obtoženec, potem ko je indikator alkohola pokazal 0,59 miligram alkohola na 1 liter krvi in je bil zoper njega že oblikovan sum storitve kaznivega dejanja (v kazenski ovadbi kaznivo dejanje opredeljeno kot povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 323. člena Kazenskega zakonika - KZ-1, op.s.) pred podajo izjave o tem, ali se z rezultatom strinja, prejeti pouk po 148. členu ZKP.

15. Takšnemu stališču ni mogoče pritrditi. Postopek preizkusa alkoholiziranosti po določbah 107. člena ZPrCP še ni postopek o prekršku, zato policist ni dolžan dati pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo pred izvedbo preizkusa alkoholiziranosti. Pravni pouk je obvezen šele, ko zadeva preraste v prekrškovni postopek, kar nastopi po podpisu zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti. V tem trenutku ima udeleženec cestnega prometa status domnevnega kršitelja in pridobi pravice, med katerimi je tudi pravica do molka in privilegij zoper samoobtožbo. V obravnavani zadevi se prekrškovni postopek še ni začel in opustitev pouka po 148. členu ZKP ne pomeni zatrjevane procesne niti ustavne kršitve.

16. Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba zagovornikov obtoženega A. A. pa neutemeljena, je sodišče druge stopnje odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

17. Če bo za obtoženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o izločitvi dokazov odmerilo sodišče prve stopnje.

¹ Javna listina je tista listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil mejah svoje pristojnosti in dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa.
² Zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona, je javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni (prvi odstavek). Dovoljeno je dokazovati nepravilnost zapisnika (drugi odstavek).