VDSS Sklep Psp 60/2026

• Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki za ustno podajanje izvedenskega mnenja na naroku 19. 1. 2026 priznalo nagrado v znesku 241,10 EUR, ki naj se ji nakaže na njen transakcijski račun. Izvedenka je zavezanka za plačilo DDV in ima status upokojenke. Sklenilo je, da nagrado in stroške ter prispevke v skladu z veljavnimi predpisi plača toženec v roku 15 dni od prejema tega sklepa ter da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Odločitev sodišča je napačna v delu, da naj toženec nagrado in stroške za delo sodne izvedenke ter prispevke v skladu z veljavnimi predpisi plača na bančni račun izvedenke. Razlogi za takšno odločitev sodišča iz sklepa niso razvidni, zato ga ni mogoče preizkusiti. Sodna izvedenka bi kot zavezanka za DDV v skladu s predpisi s področja finančnega poslovanja in davkov morala izdati (elektronski) račun. Dohodek iz zaposlitve ureja 35. člen ZDoh-2, ki v prvem odstavku določa, da se za dohodek iz zaposlitve šteje dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve (gre za odvisno razmerje med delavcem in delodajalcem). Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ureja 38. člen ZDoh-2, ki v prvem odstavku določa, da je v ta dohodek vključen vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev (neodvisna razmerja). Tretji odstavek določa, da se v ta dohodek šteje ne glede na 35. člen zakona tudi dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti v zvezi z dejavnostjo. Sodni izvedenec, ki je zavezanec za DDV po katerikoli podlagi, mora izdati račun v skladu z določbo 81. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1. Dejstvo, da je sodna izvedenka zavezanka za DDV, ni sporno, saj je to razvidno iz uradnih evidenc in je navedena v seznamu davčnih zavezancev za DDV fizične osebe. Kot proračunski uporabnik je tako sodna izvedenka dolžna izdati račun v elektronski obliki, kot to določa 28. člen Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike. Zato je napačen zaključek sodišča, da je toženec dolžan nagrado nakazati na v sklepu naveden (osebni) račun sodne izvedenke v 15 dneh, saj bi moralo biti plačilo opravljeno na podlagi e-računa. Sodišče mora ob pravilni uporabi materialnega prava ugotoviti davčni in zavarovalni status izvedenke ter pravilno odločiti o nakazilu nagrade. Toženec meni, da so upoštevaje zgoraj navedene določbe ZDoh-1, 81. člen ZDDV-1 in 28. člen ZOPSPU-1 zavezanci za DDV dolžni toženki izdati ustrezen elektronski račun in drugačna odločitev sodišča ni pravilna. Gre za pritožbeni razlog absolutno bistvene kršitve pravil postopka (14. točka 339. člena ZPP), saj izrek sklepa o delu glede načina nakazila nagrade sodni izvedenki ni obrazložen in se ga ne da preizkusiti. Sodišče naj izpodbijani sklep ustrezno spremeni, da se nakazilo opravi na podlagi e-računa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se odločitve ne da preizkusiti.

5. Pravno podlago za priznanje pravice do povračila stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za to delo predstavlja 249. člen ZPP. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedenki odmerilo nagrado v znesku 241,10 EUR (za pripravo na ustno podajanje mnenja v višini 153,00 EUR, čakanje na zaslišanje 11,00 EUR, 38,00 EUR za ustno podajanje mnenja, čas potovanja 22,00 EUR in kilometrino).

6. Način izplačila nagrade in povračila stroškov sodnemu izvedencu je odvisen od njegovega statusa. Izvedenec lahko delo opravlja v enem od treh statusov, in sicer izvedensko delo opravlja za sodišče občasno, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, zato se tovrstni dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (38. člen Zakona o dohodnini - Zdoh‑2). Sodni izvedenec ima registrirano istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, v okviru katere občasno opravi delo tudi za sodišče, zato se tovrstne dohodke obravnava kot dohodek iz opravljanja dejavnosti (46. člen ZDoh-2) oziroma ima registrirano neodvisno samostojno dejavnost, v okviru katere nepretrgano opravlja delo za sodišče in se tudi ta dohodek obravnava kot dohodek iz opravljanja dejavnosti (46. člen Zdoh-2).

7. Odločitve o priznanju nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja na naroku 19. 1. 2026 ni mogoče preizkusiti, ker se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni opredelilo, v okviru katerega izmed navedenih statusov je izvedenka opravila izvedensko delo oziroma ni navedlo, za katero vrsto dohodka gre.¹ Sodišče prve stopnje bo zato moralo ob upoštevanju navedenega pridobiti izjavo izvedenke o njeni vključenosti v obvezna socialna zavarovanja (tudi, ali je morebiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključena s krajšim delovnim časom) in podatek, ali opravlja delo izvedenke v okviru ekonomske dejavnosti (izvedenka je navedla, da je zavezanka za DDV). Če je izvedenka ustno mnenje podala v okviru svoje ekonomske dejavnosti, potem je treba dohodek obravnavati kot dohodek iz dejavnosti (po 46. členu Zdoh-2).²

8. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena v povezavi s 3. točko 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku upoštevati navodila pritožbenega sodišča in ponovno odločiti o povračilu stroškov za izvedensko delo.

-------------------------------
¹ Od teh ugotovitev je tudi odvisno, ali je izvedenka upravičena do plačila prispevkov ali ne.
² V teh primerih se ne obračunajo prispevki po ZPIZ-2 in ZZVZZ, ker ne gre za drugo pogodbeno razmerje in se prispevki plačujejo že v okviru ekonomske dejavnosti izvedenke.