VSRS Sklep II DoR 229/2026
ECLI:SI:VSRS:2026:II.DOR.229.2026Področje: družinsko pravo, civilno procesno pravo, nepravdno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev, da se v izreku določeni stroški otroka krijejo le ob predhodnem soglasju obeh staršev.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev, da se v izreku določeni stroški otroka krijejo le ob predhodnem soglasju obeh staršev.
Obrazložitev
Udeleženca sta nekdanja partnerja. V sodni poravnavi sta dogovorila o vzgoji in varstvu, stikih ter preživnini. Predlagateljica je nato zahtevala zvišanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin (povišane potrebe deklice, spremenjene preživninske zmožnosti staršev) in omejitev stikov.
Sodišče prve stopnje je zvišalo preživnino s 120 EUR na 230 EUR (tudi za nazaj, od 4. 3. 2022). Za vse večje izredne stroške preživljanja (šola v naravi, valeta, končni izlet, letne šolske vozovnice, plačljivi zdravstveni in zobozdravstveni pripomočki ter storitve, poletni tabori ipd.) je potrebno soglasje obeh staršev, plačujeta pa jih v deležu do 1/2. Kar je predlagateljica zahtevala več (višji znesek preživnine, drugačen rok plačila posameznih zneskov, zmanjšanje obsega stikov), je zavrnilo.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh udeležencev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritrdilo je njegovim razlogom.
Predlagateljica je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:
"1. Ali lahko sodišče v postopku odločanja o stikih otroka z diagnosticirano motnjo avtističnega spektra in ADHD zavrne dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke (pedopsihiatra oziroma kliničnega psihologa) ter samo presodi koristi otroka zgolj na podlagi listinske dokumentacije in poročil centra za socialno delo?
2. Ali je skladno z načelom največje koristi otroka iz 7. člena Družinskega zakonika in 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah odločiti o obsegu in načinu izvajanja stikov otroka s posebnimi potrebami brez izvedbe strokovnega dokaza, če eden od staršev zatrjuje, da otrok zaradi svojih razvojnih posebnosti potrebuje drugačen režim stikov?
3. Ali je pri določitvi preživnine za otroka z motnjo avtističnega spektra in ADHD materialnopravno pravilna uporaba 189. člena in 190. člena Družinskega zakonika, če sodišče ne pripiše ustreznega pomena povečanim stroškom terapij, strokovnih obravnav, razvojnih aktivnosti, šolanja in drugih posebnih potreb otroka?
4. Ali je pravilna uporaba materialnega prava, če sodišče odloči, da se izredni stroški otroka krijejo le ob predhodnem soglasju obeh staršev, tudi kadar gre za objektivno potrebne stroške zdravljenja, razvoja, izobraževanja in strokovne pomoči otroku?
5. Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da starša nosita preživninsko breme mladoletnega otroka vsak do ene polovice, če je ugotovljeno, da mati zaradi skrbi za drugega otroka s težjo zdravstveno okvaro objektivno ne more opravljati pridobitne dejavnosti, medtem ko ima oče bistveno višje pridobitne in premoženjske zmožnosti?
6. Ali je ob upoštevanju načela največje koristi otroka in posebnosti preživninskih sporov materialnopravno pravilna odločitev, da se razlika preživnine za večletno obdobje prisodi zgolj v nominalnem znesku, brez kakršnekoli valorizacije ali drugega upoštevanja časovne vrednosti denarja, če je drugi starš v celoti financiral potrebe otroka oz ali bi bilo potrebno v primeru takšne odločitve preživnino vsaj revalorizirati na nad izdaje sodne odločbe oz. ali je sodišče, glede na to da se je določilo ocenjevati potrebe otroka, zmožnosti staršev ter vrednost preživnine za nazaj (brez revalorizacije), bilo dolžno zakonske zamudne obresti od razlike med že plačano in na novo določeno preživnino prisoditi od zapadlosti posameznih mesečnih preživninskih obrokov dalje do plačila in ne šele po poteku 15 dni od pravnomočnosti sklepa?"
Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo z večino glasov. Za sprejeto odločitev sta glasovala sodnica Parazajda in sodnik Čujovič (sedmi odstavek 324. člena ZPP). Sodnik Pavčnik je glasoval za zavrnitev predloga, sodnica Parazajda pa za dopustitev revizije tudi glede petega predlaganega vprašanja.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 31. 7. 2026Nazaj na vrh ↑