VSMB Sklep VII Kp 73158/2023

Okrajno sodišče na Ptuju je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi tretjega odstavka 306. člena v zvezi s tretjim odstavkom 293. člena in 429. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kazenski postopek zoper obdolženega B. B. ustavilo. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca proračun.

Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanega A. A. iz vseh pritožbenih razlogov, kot navaja v uvodu pritožbe s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter sodišču prve stopnje "naloži izvedbo kazenskega postopka".

Na pritožbo je odgovoril obdolženi B. B. in predlagal njeno zavrženje.

Pritožba je utemeljena.

V osrednjem delu pritožbe pooblaščenec izraža nestrinjanje z zaključki sodišča prve stopnje glede pravilnosti osebne vročitve pisanja - vabila na narok za glavno obravnavo za dne 4. 6. 2025. Poleg tega poudarja še, da sodišče prve stopnje, kljub izkazanemu pooblastilnemu razmerju, oškodovančevega pooblaščenca ni vabilo na narok za dne 4. 6. 2025.

Pritrditi je pooblaščencu, da osebna vročitev vabila za dne 4. 6. 2025 oškodovancu, glede na že prvi pogled različnost podpisov (za prim. na vročilnici, pripeti k l. št. 25; na zapisniku o zaslišanju priče - l. št. 53-57; na vročilnici, pripeti k l. št. 133; na zapisniku o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon - A1/1/1 in A2/1/1; na pooblastilih - C3, C4 in C6), kljub navedbam pošte, ni nedvomno izkazana. V tej zvezi je namreč sodišče prve stopnje nekritično sledilo pojasnilom pošte in posledično podalo napačne zaključke o pravilni osebni vročitvi vabila oškodovancu. Sicer ne gre prezreti, da je v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa v splošnem navedlo še (hipotetično) pravilnost nadomestne vročitve, vendar je poudariti, da je nadomestna vročitev subsidiarna, kar pomeni, da se osebna in nadomestna vročitev med seboj izključujeta in ne dopolnjujeta.

Ugotovljeno terja (vnovično) razveljavitev izpodbijanega sklepa in (ponovno) vrnitev zadeve v novo odločitev. Sodišče prve stopnje bo moralo za odločanje, ali so v danem primeru izpolnjeni procesni pogoji za sojenje, zanesljivo ugotoviti, ali je bila nadomestna vročitev oškodovancu veljavno opravljena, za presojo pravilne nadomestne vročitve pa tehtno presoditi, ali je treba izvesti s strani pooblaščenca predlagane dokaze (ter v kakšnem obsegu). V kolikor se pri tem izkaže, da je bila nadomestna vročitev sodnega pisanja, torej vabila oškodovancu za dne 4. 6. 2025, veljavna in torej pravilno opravljena, bodo pravne posledice identične kot s pritožbeno izpodbijanim sklepom, ne glede na to, ali je bil na narok vabljen tudi pooblaščenec oškodovanca ali ne. Zakonska domneva o umiku predloga za pregon se namreč pri predlagalnih deliktih nanaša izključno na osebno navzočnost oškodovanca (ki je pravilno vabljen kot priča) na naroku za glavno obravnavo, kar pomeni, da tudi morebitna navzočnost pooblaščenca (v neupravičeni odsotnosti oškodovanca) ne prepreči nastanka presumpcije umika. V primeru, da bo prvostopenjsko sodišče ob ponovnem odločanju ocenilo, da pa nadomestna vročitev ni bila veljavna, bo treba razpisati glavno obravnavo in v nadaljevanju izvesti po predlogu oškodovanca potreben kazenski postopek.

K pritožbenemu predlogu za "dodelitev" zadeve v odločanje drugemu sodniku pa pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da za takšno odločitev v določbah ZKP ni ustrezne pravne podlage (403. in 404. člen ZKP).

Glede na navedeno je bilo pritožbi pooblaščenca oškodovanega A. A. ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (tretji odstavek 402. člena ZKP).