UPRS Sodba I U 1803/2025-15

• Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju, okrožne sodnice svetnice A. A., št. Bpp 730/2020 z dne 8. 9. 2025 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

• Vsebina izpodbijane odločbe

1. Z izpodbijano odločbo št. Bpp 730/2020 z dne 8. 9. 2025 je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) odločil, da tožniku kot prosilcu z dnem 2. 9. 2025 preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki mu je bila dodeljena z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 730/2020 z dne 8. 1. 2021 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku prosilca kot tožeče stranke po napotitvenem sklepu Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. D 690/2018-20 z dne 13. 11. 2019 (I. točka izreka). Toženka je še odločila, da se odvetnico B. B. iz Odvetniške družbe A., o. p., d. o. o., Koper, razreši izvajanja BPP po odločbi Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 730/2020 z dne 8. 1. 2021 (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka 1. 9. 2025 prejela tožnikov dopis, s katerim je sodišče obvestil, da ne potrebuje več odvetniške pomoči v zadevi št. Bpp 730/2020, ki mu je bila dodeljena z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 730/2020 z dne 8. 1. 2021. Toženka je pojasnila, da mora upravičenec do BPP pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena (prvi odstavek 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Na podlagi tožnikovega dopisa je zaključila, da tožnik odobrene BPP ne potrebuje več in je očitno ne bo več koristil, kar pomeni, da ni več izpolnjen vsebinski pogoj za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP. Zato je na podlagi 42. člena ZBPP odločila, da tožniku z dnem izdaje izpodbijane odločbe preneha upravičenost do odobrene BPP, in postavljeno izvajalko BPP razrešila dolžnosti nudenja BPP.

   Bistvene tožbene navedbe

3. Tožnik odločbo toženke v celoti izpodbija s tožbo iz vseh treh tožbenih razlogov. V bistvenem navaja, da 1) bi morala toženka namesto že razrešene odvetnice B. B. razrešiti Odvetniško družbo A., o. p., d. o. o., ki je bila za izvajalko BPP postavljena z odločbo št. Bpp 730/2020 z dne 10. 2022, 2) da je toženka zmotno ugotovila, da iz tožnikovega elektronskega sporočila z dne 1. 9. 2025 izhaja, da tožnik BPP ne bo več koristil, saj je tožnik izrecno napisal, da trenutno ne potrebuje zastopanja, da pa prosi, naj dodeljena BPP ostane v veljavi za kasnejšo fazo postopka v zadevi I P 164/2020 kljub razrešitvi postavljene odvetniške družbe, 3) da je podana kršitev pravil postopka iz 9. in 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker toženka ni obrazložila, zakaj časovno odlaganje imenovanja novega odvetnika (kar je sicer sama dopuščala od januarja 2025 do izdaje izpodbijane odločbe) ni zakonito, in 4) da je toženka zmotno uporabila 24. člen, deveti odstavek 30. člena, 33., 41. in 42. člen ZBPP. Bistvo spora naj bi bilo v vprašanju, ali je razrešitev odvetnika pogojena z istočasno postavitvijo drugega odvetnika, ali pa se odvetnika lahko razreši z eno odločbo in nato z novo odločbo postavi novega, če je to potrebno iz vsebinskih razlogov. ZBPP po tožnikovem mnenju ne določa, da odločba o BPP brez postavljenega odvetnika ne more obstajati. Nasprotno, 30. člen ZBPP ureja možnost razrešitve odvetnika in postavitve novega, besedilo tega člena pa dopušča, da sta razrešitev postavljenega odvetnika in postavitev novega časovno ločeni, če to opravičujejo okoliščine primera (npr. faza postopka, smotrnost BPP). Tudi sicer pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je BPP prenehala, ker bi bila "gola", temveč zato, ker naj tožnik ne bi več izpolnjeval vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP (domnevna nepotrebnost BPP). Toženka razloge iz 42. člena ZBPP "preskoči" in se zgolj pavšalno sklicuje na 24. in 42. člen ZBPP, brez navajanja konkretnih dejstev. Vsebinske presoje, ali so še izpolnjeni kriteriji iz 24. člena ZBPP za odobritev BPP, toženka ni opravila, prav tako ni konkretizirala niti enega od razlogov za prenehanje BPP iz 42. člena ZBPP, temveč je svojo odločitev oprla izključno na napačno interpretacijo tožnikovega dopisa z dne 1. 9. 2025. Odločitev o prenehanju BPP naj bi glede na tožnikovo zdravstveno stanje (onkološko zdravljenje) nesorazmerno posegala v njegovi pravici do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in sodnega varstva (23. člen Ustave).

4. Tožnik primarno predlaga, naj sodišče spremeni izpodbijano odločbo tako, da namesto odvetnice B. B. razreši Odvetniško družbo A., o. p., d. o. o., in ugotovi, da je tožnik upravičen do BPP po odločbi okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 730/2020 z dne (24. 10. 2020, 8. 1. 2021) 5. 10. 2022. Podredno pa predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje o BPP, ko jo bo potreboval v zoženem obsegu in obliki, kakršna bo potrebna.

   Odgovor na tožbo

5. Toženka v odgovoru na tožbo kronološko povzema vsebino dosedanjih odločitev toženke v zvezi z odobreno BPP v tej zadevi, toženkinih pozivov tožniku in tožnikovih elektronskih sporočil. Navaja, da ne drži, da bi z izpodbijano odločbo razrešila odvetnico B. B. namesto postavljene izvajalke Odvetniške družbe A., o. p., d. o. o. Toženka pojasnjuje, da je bila v izreku izpodbijane odločbe razrešena odvetnica B. B. iz Odvetniške pisarne A., o. p., d. o. o., saj je odvetnica B. B. po letu 2022 svoje delo opravljala kot zaposlena v navedeni odvetniški družbi, ki je bila z izpodbijano odločbo dejansko tudi razrešena. Navaja, da izpodbijana odločba ne vsebuje odločitve o razrešitvi izvajalca BPP na podlagi 30. člena ZBPP, čeprav iz spisovne dokumentacije izhaja, da sta se tako tožnik kot Odvetniška družba A., o. p., d. o. o., strinjala z razrešitvijo postavljene odvetniške družbe. Slednja je predlog za razrešitev podala že v začetku decembra 2024. Tožnik je bil s predlogom seznanjen in je nanj odgovoril že 14. 1. 2025, vendar vse do izdaje izpodbijane odločbe (tj. v osmih mesecih) ni podal predloga za določitev novega izvajalca BPP, čeprav je bila to njegova želja. Namesto tega je v pisni komunikaciji s toženko (list. št. 266, 286, 290–292) navajal, da odvetnika trenutno ne potrebuje in celo, da potek pravdnega postopka, za katerega je bila dodeljena BPP, zaradi dejstva, ker v njem ne nastopa s pooblaščencem, ni moten. Toženka poudarja, da tožnik tudi v tožbi še vedno navaja, da ne ve, kdaj in kakšno obliko BPP bo potreboval (ker je to odvisno od ocene vrednosti tožbenih vlaganj) in celo, da ne želi, da je odvetnik zadolžen za nudenje BPP za celoten spis (temveč za zožen obseg, str. 7 tožbe). Na podlagi takih tožnikovih navedb naj bi toženka utemeljeno presodila, da tožnik nima več pravnega interesa za BPP, zato ni izpolnjen vsebinski kriterij iz 24. člena ZBPP.

6. Toženka navaja, da je z odločbo BPP pravzaprav pravno urejeno financiranje odvetnika iz javnih sredstev, zato odločba BPP brez navedbe odvetnika, ki naj BPP izvaja, ne more obstajati. Kot navaja, v ZBPP za to ni podlage, Upravno sodišče pa je v sklepu I U 1803/2025 z dne 18. 11. 2025, s katerim je v tej zadevi odločilo o tožnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe, že presodilo, da "gola" BPP brez postavljenega izvajalca BPP ni učinkovita pravna pomoč.

7. Glede zatrjevanih kršitev 9. in 214. člena ZUP toženka poudarja, da je bilo tožniku v postopku zagotovljeno aktivno sodelovanje. Večkrat je bil pozvan, podal je jasne pisne izjave, ki so bile obravnavane in upoštevane. Tožnik naj bi imel dovolj časa in možnosti, da se je izjavil tako glede predloga za razrešitev kot glede potrebnosti nadaljnje BPP. Že 21. 8. 2025 naj bi bil seznanjen s postavitvijo cenilca, a kljub temu ni izbral odvetnika niti ni podal nobenega utemeljenega razloga za neizbiro. Toženka mu je zaradi njegovega zdravstvenega stanja tudi podaljšala rok za razmislek in izbiro odvetnika. Kljub temu naj tožnik ne bi izkazal interesa ali aktivnosti za zagotovitev odvetniškega zastopanja. Tožnikova izjava, da "odvetnika trenutno ne potrebuje" je jasna in ne dopušča dvoma o tožnikovi volji. Če bo tožnik ocenil, da v nadaljevanju sodnega postopka potrebuje pomoč odvetnika, lahko pri organu za BPP kadar koli ponovno zaprosi za BPP v potrebni obliki in obsegu, pri čemer po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Toženka zavrača tudi tožbene očitke o tem, da ni pojasnila časovnega poteka postopka in da naj bi neupravičeno odlašala z odločanjem. Pojasnjuje, da se je postopek podaljšal izključno zaradi tožnikovega zdravstvenega stanja in njegove prošnje za podaljšanje roka. Toženka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

8. Tožnik je 11. 12. 2025 sodišču poslal še pripravljalno vlogo, v kateri ponavlja tožbene trditve ter jih deloma dodatno utemeljuje. Navaja še razloge, zakaj glede na potek pravdnega postopka od 14. 1. 2025 do izdaje izpodbijane odločbe še ni bilo potrebe po postavitvi novega odvetnika.

   Sodna presoja

9. Tožba je utemeljena.

10. Predmet presoje v obravnavani zadevi je zakonitost toženkine odločitve, da vsebinski pogoj za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP v tožnikovem primeru ni več izpolnjen in da je zato treba na podlagi 42. člena ZBPP odločiti o prenehanju upravičenosti do BPP.

11. Za odobritev (in ohranitev) pravice do brezplačne pravne pomoči morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer t. i. subjektivni (materialni) in objektivni (vsebinski) pogoj. Pri presoji vsebinskega pogoja, ki ga ureja 24. člen ZBPP, se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, zlasti da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

12. Upravičenec do BPP mora pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena (prvi odstavek 41. člena ZBPP). Strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP (prvi odstavek 42. člena ZBPP). Strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP (neupravičeno prejeta BPP).

    Glede napačne interpretacije tožnikovega dopisa z dne 1. 9. 2025

13. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka 1. 9. 2025 prejela tožnikov dopis, v katerem jo je obvestil, "da ne potrebuje več odvetniške pomoči v zadevi opr. št. Bpp 730/2020, ki mu je bila odobrena po odločbi Bpp 730/2020 z dne 8. 1. 2021. Iz navedenega dopisa je toženka zaključila, da tožnik BPP ne potrebuje več in da je očitno ne bo več koristil, zato ni več izpolnjen vsebinski pogoj za odobritev BPP po 24. členu ZBPP.

14. Sodišče po pregledu vsebine tožnikovega dopisa z dne 1. 9. 2025 (priloga A2) ugotavlja, da je tožnik toženki sporočil, da nima svojega predloga za dodelitev novega odvetnika za zastopanje v zadevi I P 164/2020 in ponovno izjavil, da odvetnika za zastopanje trenutno ne potrebuje. V nadaljevanju dopisa pa je tožnik navedel: „Ponovno prosim, da moja Bpp 730/2020 ostane veljavna za pravno pomoč (ko jo bom potreboval), kljub razrešitvi odvetniške družbe A., o. p., d. o. o. V kolikor to ni mogoče, prosim za pojasnilo, katera določba zakona (ali sodna praksa) take možnosti ne dopušča.“

15. Sodišče pritrjuje tožniku, da je toženka v izpodbijani odločbi vsebino tožnikovega dopisa z dne 1. 9. 2025 napačno povzela oziroma jo je povzela le deloma. Na podlagi tožnikove izjave, da odvetnika za zastopanje trenutno ne potrebuje, je toženka sklepala, da je tožnik izjavil, da odobrene BPP ne potrebuje več in da je očitno ne bo več koristil. Drugega dela tožnikovega dopisa, ki se nanaša na prošnjo, naj odobrena BPP ostane v veljavi za pravno pomoč, ko jo bo tožnik potreboval, toženka v izpodbijani odločbi ni niti povzela niti se ni do njega opredelila, čeprav je tožnik toženko v dopisu izrecno pozval, naj pojasni, zakaj ohranitev odobrene BPP ob hkratni razrešitvi postavljene izvajalke ne bi bila mogoča.

16. Ker je toženka svojo odločitev, da ni več izpolnjen vsebinski pogoj za odobritev BPP po 24. členu ZBPP, oprla izključno na tožnikov domnevni umik prošnje za BPP, ki ga tožnik v dopisu z dne 1. 9. 2025 (ob upoštevanju njegove celotne vsebine) ni podal, je odločitev o prenehanju BPP obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka. Drugih razlogov, ki bi narekovali odločitev o prenehanju odobrene BPP na podlagi 42. člena ZBPP, toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla.

17. Na drugačno presojo ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, v katerem kronološko povzame dosedanje odločitve v zvezi s tožnikovo BPP in vsebino toženkinih pozivov ter drugih tožnikovih dopisov. Toženka dodatno pojasni, da naj bi bil odločilen razlog za prenehanje BPP pravzaprav to, da tožnik dlje časa ni podal predloga za postavitev novega izvajalca za BPP, saj naj odločba brez postavljenega izvajalca BPP ne bi mogla obstajati. Sodišče poudarja, da morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Z odgovorom na tožbo zato ni mogoče dopolnjevati odločitve z razlogi, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, saj bi bila sicer tožniku odvzeta pravica do učinkovitega sodnega varstva. Odgovor na tožbo v upravnem sporu je tako namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah in podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe. Taka je tudi ustaljena sodna praksa.¹

18. Pri tem sodišče le dodaja, da iz ZBPP ne izhaja, da ima prosilec obveznost izbire (drugega) odvetnika (s posledico prenehanja BPP, če obveznosti ne izpolni). Prosilec ima sicer možnost (upravičenje), da sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP (prvi odstavek 30. člena ZBPP). Vendar pa tako drugi odstavek 30. člena ZBPP, ki ureja postavitev odvetnika ob dodelitvi BPP, kot deveti in deseti odstavek 30. člena ZBPP, ki urejata razrešitev postavljenega odvetnika na zahtevo upravičenca oziroma odvetnika, organu nalagajo, da odvetnika (če ga ne izbere prosilec) postavi sam.

    Glede razrešitve odvetnice B. B.

19. Z II. točko izreka izpodbijane odločbe je toženka odločila, da se odvetnica B. B. iz Odvetniške družbe A., o. p., d. o. o., Koper, razreši izvajanja BPP po odločbi Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 730/2020 z dne 8. 1. 2021. Sodišče pritrjuje tožniku, da toženka s tako oblikovanim izrekom ni razrešila postavljene izvajalke BPP. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa te zadeve je bila odvetnica B. B. (kot samostojna odvetnica) že pred izdajo izpodbijane odločbe razrešena nudenja BPP tožniku po odločbi št. Bpp 730/2020 z dne 8. 1. 2021 v zvezi z odločbo št. Bpp 730/2020 z dne 24. 10. 2020, in sicer z odločbo toženke št. Bpp 730/2020 z dne 5. 10. 2022 (priloga A5). Z navedeno odločbo je bila kot izvajalka BPP tožniku določena Odvetniška družba A., o. p., d. o. o., ..., pri kateri je kot odvetnica od septembra 2022 zaposlena tudi B. B.. Kot izvajalka je bila torej določena pravna oseba – odvetniška družba, pri kateri je zaposlenih več potencialnih izvajalcev BPP, in ne le odvetnica B. B.. Odločitev toženke, da se razreši (zgolj) B. B. iz Odvetniške družbe A., o. p., d. o. o., torej pomeni, da je pravna oseba Odvetniška družba A., o. p., d. o. o., še naprej postavljena izvajalka za izvajanje BPP tožniku. Toženka je svojo odločitev o razrešitvi odvetnice B. B. v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljila s tem, da je bilo treba zaradi prenehanja tožnikove pravice do BPP razrešiti postavljeno izvajalko. Ker v izreku, kot obrazloženo, toženka ni razrešila postavljene izvajalke BPP (odvetniške družbe), iz obrazložitve pa po drugi strani izhaja, da je bilo treba razrešiti postavljeno izvajalko, je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. To pa pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

    Glede dneva prenehanja upravičenosti do odobrene BPP

20. Sodišče končno še ugotavlja, da iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da prosilcu z dnem 2. 9. 2025 preneha upravičenost do BPP po odločbi opr. št. Bpp 730/2020 z dne 8. 1. 2021, medtem ko je v 4. točki obrazložitve izpodbijane odločbe navedeno, da je toženka odločila, da tožniku upravičenost do odobrene BPP preneha z dnem izdaje te odločbe, to pa je 8. 9. 2025. Ker glede trenutka prenehanja upravičenosti do BPP obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, izpodbijane odločbe v tem pogledu ni mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločba je zato tudi iz tega razloga obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

21. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek, v katerem bo morala odločiti v skladu s stališči iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

22. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

23. Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za odločitev v sporu polne jurisdikcije, v katerem bi sodišče izvajanja BPP razrešilo izvajalko odvetniško družbo A., o. p., d. o. o., ..., in ugotovilo, da je tožnik upravičen do BPP. Skladno s 65. členom ZUS-1 sme sodišče samo odločiti o stvari, če dajejo podatki spisa za to zanesljivo podlago, še zlasti če bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo ali če izda pristojni organ po tem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek. Po ustaljeni sodni praksi sodišče na tožbeni zahtevek za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni vezano in mu lahko ugodi tudi tako, da zgolj odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v odločanje davčnemu organu v ponovni postopek.² Sodišče meni, da bo toženka v ponovljenem postopku lažje in hitreje ponovno proučila izpolnjevanje vsebinskega pogoja za ohranitev dodeljene BPP. Ob morebitni ugotovitvi, da je tožnik upravičen do BPP tudi za nadaljnjo fazo pravdnega postopka I P 164/2020, in ob ustrezni razrešitvi postavljene izvajalke BPP - odvetniške družbe, bo toženka tožniku tudi enostavneje postavila ustreznega izvajalca BPP z liste odvetnikov, ki izvajajo BPP.

-------------------------------
¹ Glej npr. sodbo Upravnega sodišča I U 850/2022 z dne 30. 8. 2024 in tam navedeno sodno prakso.
² Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016, 18. točka obrazložitve.