VSRS Sklep II DoR 5/2026

V obravnavani zadevi gre za odmero odškodnine v primeru t.i. dejanske razlastitve. Javna cesta, ki je bila sprva v upravljanju občine, je bila preko nepremičnine (razlaščena nepremičnina) pravnega prednika nasprotnega udeleženca zgrajena že v 70-ih letih. S 1. 1. 2008 je cesta prešla v upravljanje države (predlagateljice). Do pravne razlastitve je prišlo šele 2. 9. 2022, ko je postala pravnomočna odločba o razlastitvi (na podlagi zahteve razlastitvenega zavezanca). Ker v upravnem postopku ni bil sklenjen sporazum o odškodnini, je predlagateljica (razlastitvena upravičenka) vložila predlog za odmero odškodnine za razlaščeno nepremičnino.

Sodišče prve stopnje je odmerilo odškodnino za razlaščeno nepremičnino v višini 9.927,03 EUR ter predlagateljici naložilo, da jo nasprotnemu udeležencu plača v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagateljica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja vprašanja: "1. Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da se v nepravdnem postopku določanja odškodnine za razlaščeno nepremičnino, vrednost odškodnine ugotavlja po osebah, ki niso cenilci po 49. členu Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3)?", "2. Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da v primeru, ko je ugotovljeno, da je bila cesta, sestavni del katere je obravnavana nepremičnina, šele 1. 1. 2008 prenesena na državo, pred tem pa v upravljanju občine, državi naloži plačilo nadomestila iz osmega odstavka 109. člena ZUreP-3 v obliki zakonskih zamudnih obresti za obdobje pred prenosom te ceste na državo?" in "3. Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da se odškodnina v primeru dejanske razlastitve odmeri v višini tržne vrednosti v času sojenja, ne pa v višini tržne vrednosti nepremičnine v času dejanske razlastitve, valorizirane na dan sojenja?"

Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse; ali če gre za pravno vprašanje glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).