VSLJ Sklep VI Cpg 216/2026

Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožeči stranki s plačilnim nalogom z dne 19. 3. 2026 naložilo plačilo sodne takse 415,00 EUR za redni postopek. Tožeča stranka je vložila predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. Navedla je, da zaradi omejenih likvidnostnih sredstev in zahtev tekočega poslovanja (uveljavitev obvezne božičnice ter dvig minimalne plače) ni zmožna plačati celotne sodne takse v predpisanem roku, ne da bi to ogrozilo njeno normalno poslovanje, saj bi plačilo te in ostalih sodnih taks v celotnem znesku občutno zmanjšalo sredstva, ki so nujna za njeno normalno poslovanje in izpolnjevanje obveznosti do zaposlenih ter poslovnih partnerjev. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti vpogledalo v javno dostopne podatke iz evidenc AJPES in z izpodbijanim sklepom med drugim ugotovilo, da je tožeča stranka v letu 2024 ustvarila bilančni dobiček v višini 418.784,57 EUR, pri čemer je čisti dobiček znašal 12.771,45 EUR, preneseni dobiček pa 406.013,12 EUR, iz računovodskih izkazov pa izhajajo tudi zaloge v višini 117.952,00 EUR ter kratkoročne poslovne terjatve v višini 259.458,31 EUR. Ker je tožeča stranka pavšalno navajala, da plačila sodne takse ne zmore, pri tem pa ni konkretizirala zakaj tega ni zmožna, ob tem, da je sodišče prve stopnje ugotovilo pozitivno finančno in likvidnostno stanje, je sodišče prve stopnje njen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrnilo.

Odločitev sodišča prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Sodišče lahko stranko, ki je pravna oseba, glede plačila sodne takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila takse (v delu, ki presega 44 EUR), ji odloži plačilo ali dovoli obročno plačilo takse, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj (11. člen ZST-1).). Pri odločitvi mora sodišče upoštevati finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke. Oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse je izjema od splošne obveznosti, zato je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (212. člen ZPP). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.

Tega bremena tožeča stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zmogla. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je le pavšalo trdila, da zaradi omejenih likvidnostnih sredstev in zahtev tekočega poslovanja (uveljavitev obvezne božičnice ter dvig minimalne plače) ni zmožna plačati celotne sodne takse v predpisanem roku, ne da bi to ogrozilo njeno normalno poslovanje. Enako tudi sedaj v pritožbi ni podala nobenih konkretnih trditev (dejstev) v zvezi s tem zakaj bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno normalno poslovanje. V pritožbi tako pritožnica le razlaga pomen določenih ekonomskih in računovodskih kategorij ter institutov, ne ponudi pa nobenih konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi sodišče lahko presodilo oziroma zaključilo ali je njen predlog dejansko utemeljen. Pritožnica je pritožbi sicer priložila bančne izpiske iz transakcijskega računa, vendar pri tem ni navedla katera dejstva želi z njimi dokazovati. Poleg tega gre tudi za nedovoljene pritožbene novote, saj ni navedla zakaj jih brez svoje krivde ni mogla predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (337. člen ZPP). Pritožbeno sodišče se zato do njih ni posebej opredeljevalo.

Pritožba prav tako neutemeljeno trdi, da je sodišče spregledalo dejstvo, da družba vodi več odprtih sodnih in izvršilnih postopkov, aktivno izterjuje neplačane obveznosti poslovnih partnerjev, nosi povečane stroške dela zaradi dviga minimalne plače in obveznega izplačila božičnice, se sooča z energetsko krizo, poravnava obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in države ter se sooča z izrazitimi likvidnostnimi pritiski pri tekočem poslovanju. Vse navedeno so le pavšalne trditve, brez navedbe konkretnih dejstev, ki jih pritožnica (razen da so se ji povečali stroški dela zaradi dviga minimalne plače in izplačila božičnice), pred sodiščem prve stopnje niti ni navajala, kar pomeni, da se sodišče prve stopnje do njih niti ni moglo opredeljevati, do pavšalnih trditev pa se niti ni dolžno. Zato tudi ni utemeljena pritožbena graja, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne dosega standarda skrbne sodne presoje (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Obrazloženost sodne odločbe v bistvenem pomeni, da je iz sodne odločbe oziroma njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Iz izpodbijanega sklepa je vse navedeno jasno razvidno, saj je sodišče prve stopnje, kljub izredno pavšalnemu predlogu tožeče stranke, podrobno obrazložilo tako pravno podlago (zgornjo premiso) kot dejstva, ki jih je ugotovilo po uradni dolžnosti in na katera je nato oprlo svojo odločitev (spodnjo premiso).

Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

O pritožbi je skladno z določilom prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.