VSRS Sklep VIII Ips 10/2026

• Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo toženke št. 12300-585/2023/2 z dne 29. 5. 2023 v 2. točki izreka (I. točka izreka sodbe). Odločbo Centra za socialno delo Maribor št. 1231-67024/2020-31992/2022 z dne 7. 2. 2023 je odpravilo v drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku izreka (II. točka izreka sodbe). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba toženke št. 12300-585/2023/2 z dne 29. 5. 2023 v 3., 4., 5. in 6. točki izreka, da se toženki naloži izdaja nove odločbe s spremenjenim končnim datumom, do katerega so tožnica in oba otroka upravičeni do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, pravice do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje, pravice do polnega kritja zdravstvenih storitev in da je toženka dolžna novi akt izdati v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka sodbe). Toženki je tudi naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 284,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje (delno) spremenilo tako, da se ta na novo glasi: Odločba toženke št. 12300-585/2023/2 z dne 29. 5. 2023 in odločba Centra za socialno delo Maribor št. 1231-67024/2020-31992/2022 z dne 7. 2. 2023 se odpravita (I./I. točka izreka). Zavrne se tožbeni zahtevek, da se toženki naloži izdaja nove odločbe s spremenjenim končnim datumom, do katerega so tožnica in oba otroka upravičeni do denarni socialni pomoči, varstvenega dodatka, pravice do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje, pravice do polnega kritja zdravstvenih storitev in da je toženka dolžna novi akt izdati v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (I./II. točka izreka). Toženka je dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 201,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila (I./III. točka izreka). V ostalem delu je pritožbi obeh strank zavrnilo in v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

3. Vrhovno sodišče RS je s sklepom VIII DoR 125/2025 z dne 26. 2. 2026 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka upravičenke, na podlagi 14. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 in nadalj.) ne upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.

4. Toženka je v reviziji predlagala spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da se pritožba tožnice v celoti zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje v I., II. in III. točki izreka ter na novo odloči o stroških postopka. Navaja, da je razlaga sodišča druge stopnje, ki ne vidi razumnega razlikovanja med preživnino in družinsko pokojnino, že v izhodišču zgrešena. Člen 14 ZSVarPre namreč ne določa, da je preživnina izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, temveč določa, da se od lastnega dohodka osebe odšteje (v obdobju iz prvega odstavka 20. člena tega zakona in za to obdobje) izplačana preživnina. Ureja torej ugotavljanje lastnega dohodka izplačevalca preživnine in ne določa, da se prejeta preživnina ne všteva v lastni dohodek družine. Navaja, da je sodišče druge stopnje tudi nekritično povzelo odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-116/03 z dne 9. 6. 2006, saj po kasnejši odločbi U-I-73/15 z dne 7. 7. 2016 4. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in nadalj.) ni v neskladju z Ustavo. Po njenem mnenju sodišče druge stopnje ni uporabilo jasne zakonske določbe glede upoštevanja dohodkov (družinske pokojnine mladoletnih otrok tožnice), kar predstavlja sojenje contra legem. Če bi obstajal dvom v skladnost te ureditve z Ustavo, bi imelo sodišče možnost oziroma dolžnost pričeti s postopkom presoje pred Ustavnim sodiščem RS, za kar pa ni bilo podlage, saj je v konkretnem primeru razlaga sodišča celo povsem izven jasne jezikovne razlage. Nelogična je tudi razlaga, da se mladoletne otroke upošteva kot osebe pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, ne upošteva pa se njihovih dohodkov. Toženka opozarja tudi na prekoračitev tožbenega zahtevka sodišča druge stopnje, saj tožnica ni zahtevala odprave prvostopenjske odločbe upravnega organa, odpravo dokončne odločbe toženke pa je zahtevala le od 3. do 6. točke, obenem pa izdajo nove odločbe s spremenjenim končnim datumom. Sodišče druge stopnje je odločilo mimo oziroma preko tega zahtevka, ko je v celoti odpravilo dokončno odločbo toženke z dne 29. 5. 2023, poleg tega pa je tudi odpravilo prvostopenjsko odločbo z dne 7. 2. 2023, katere odprava sploh ni bila zahtevana. Tudi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) ne ureja odmika od temeljnega načela dispozitivnosti iz 2. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.).

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

7. Tožnica je 7. 12. 2020 vložila vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Center za socialno delo Maribor je z odločbo z dne 29. 12. 2020 za obdobje od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 tožnici oziroma njeni družini priznal denarno socialno pomoč, varstveni dodatek in druge pravice. Dne 28. 4. 2021 je center za socialno delo po uradni dolžnosti odločil, da se odločba z dne 29. 12. 2020 razveljavi s 1. 4. 2021 in da mora tožnica vrniti neupravičeno prejeta sredstva. To odločbo je dne 16. 12. 2021 potrdil drugostopenjski organ, vendar je sodišče prve stopnje obe odločbi odpravilo (zaradi nepravilnega upoštevanja nakazila otrokoma tožnice s strani zdravniške zbornice) in zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje (sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani VI Ps 235/2022 z dne 7. 11. 2022).

8. Ob ponovnem odločanju je Center za socialno delo Maribor z odločbo z dne 7. 2. 2023 razveljavil prejšnjo odločbo z dne 29. 12. 2020, in sicer z dnem 1. 4. 2021. (prvi odstavek izreka). Odločil je tudi, da tožnica oziroma družina ni upravičena do denarne socialne pomoči (drugi odstavek izreka), da je tožnica upravičena do varstvenega dodatka v znesku 103,26 EUR mesečno od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 (tretji odstavek izreka), da tožnica ni upravičena do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (četrti odstavek izreka), da tožnica oziroma družina ni upravičena do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (peti odstavek izreka) itd. Odločba temelji na ugotovitvi novih dejstev, in sicer da sta otroka tožnice po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 16. 2. 2021 upravičena do družinske pokojnine, ki je bila prvič izplačana (tudi za nazaj) od 10. 3. 2021.

9. Na tožničino pritožbo je drugostopenjski organ 29. 5. 2023 odločil, da je pritožba utemeljena (1. točka izreka), da se odločba prvostopenjskega organa z dne 7. 2. 2023 odpravi (2. točka izreka), da so do denarne pomoči v znesku 57,18 EUR mesečno za čas od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 upravičeni tožnica in njena otroka (3. točka izreka), da je do varstvenega dodatka v znesku 233,27 EUR mesečno za čas od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 upravičena tožnica (4. točka izreka), da so do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za obdobje od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 upravičeni tožnica in njena otroka (5. točka izreka), da sta do pravice do kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za čas od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 upravičena tožničina otroka, če zdravstvenih storitev nimata kritih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (6. točka izreka) itd.

10. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju¹ ugotovilo, da je imela toženka podlago za poseg v prvotno odločbo z dne 29. 12. 2020 zaradi naknadne ugotovitve o prejemanju družinske pokojnine s strani tožničinih otrok. Presodilo je, da je toženka pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njene družine pravilno upoštevala oba tožničina otroka in njun dohodek, oziroma je kot periodični dohodek pravilno upoštevala družinsko pokojnino (10. člen ZUPJS, 11. člen ZSVarPre in 21. člen ZSVarPre). Čeprav mladoletni otroci niso dolžni preživljati svojih staršev (tožnica je invalidna oseba in ima odločbo o nezaposljivosti), že 148. člen Družinskega zakonika (DZ, Ur. l. RS, št 15/2017 in nadalj.) staršem omogoča, da v primeru, če sami nimajo zadosti sredstev, uporabijo dohodke iz premoženja otrok tudi za nujne potrebe družinske skupnosti. Potrdilo je tudi odločitev toženke o višini denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Presodilo je, da je toženka pravilno upoštevala obdobje, za katerega je na podlagi spremenjenih okoliščin lahko razveljavila prejšnjo odločbo z dne 29. 12. 2020, in zato zavrnilo zahtevek tožnice za spremembo končnega datuma prejemanja denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka itd. Ker pa je toženka z dokončno odločbo z dne 29. 5. 2023 napačno odpravila celotno prvostopenjsko odločbo z dne 7. 2. 2023 in je prvostopenjski organ pravilno razveljavil odločbo z dne 29. 12. 2020 s 1. 4. 2021, je v 2. točki izreka to dokončno odločbo odpravilo. Kljub temu, da je toženka z dokončno odločbo že sama spremenila odločitev organa prve stopnje v drugem do petem odstavku izreka, je sodišče tudi samo odpravilo ta del odločbe organa prve stopnje.

11. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo prvostopenjsko odločbo z dne 7. 2. 2023 ter drugostopenjsko odločbo z dne 29. 5. 2023 ter zavrnilo zahtevek tožnice za izdajo nove odločbe s spremenjenim datumom upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka itd. Takšno odločitev je sprejelo predvsem v posledici presoje, da se družinska pokojnina mladoletnih otrok tožnice ne upošteva v lastni dohodek družine. Do tega zaključka je prišlo preko tolmačenja, ki ga je podalo že v sodbi Psp 1/2025 z dne 12. 2. 2025,² da je po 14. členu ZSVarPre preživnina izrecno izključena iz lastnega dohodka družine; to ni določeno glede družinske pokojnine, čeprav gre po stališču sodišča druge stopnje z vidika upravičenca za enakovrstni dajatvi. V nadaljevanju se je sklicevalo na ustavno skladno razlago 14. člena ZSVarPre, varovanje koristi otrok itd., kar naj bi terjalo, da se družinsko pokojnino, tako kot preživnino, na pravno enakovreden način izključi iz lastnega dohodka družine. Na tej podlagi je presodilo, da je toženka z odločbama z dne 29. 5. 2023 in 7. 2. 2023 nezakonito posegla v prejšnjo odločbo z dne 29. 12. 2020.

12. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo.

13. ZSVarPre v 14. členu (z naslovom "zmanjšanje lastnega dohodka") določa, da se od lastnega dohodka odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena tega zakona in za to obdobje (tj. v obdobju treh koledarskim mesecev pred mesecem vložitve vloge) izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.

14. Določba 14. člena ZSVarPre se ne nanaša na ugotavljanje lastnega dohodka osebe, ki je prejemnik preživnine, temveč ureja lastni dohodek osebe, ki je zavezanec za plačilo preživnine. Tej osebi se od lastnega dohodka, ki predstavlja osnovo za odločitev o tem, ali je upravičena oziroma v kakšni višini je upravičena do pridobitve pravice iz javnih sredstev, odšteje preživnina, ki jo je dolžna izplačati upravičencu do preživnine (v višini kot jo opredeljuje 14. člen ZSVarPre). Ker je izplačilo preživnine zakonska obveznost zavezanca, je tudi razumljivo, da se največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora ne všteva njegov v lastni dohodek. V nasprotnem primeru bi se mu v lastni dohodek štela sredstva, s katerimi si materialne varnosti ne bi mogel zagotavljati, kar je nesprejemljivo.

15. Takšno razlago 14. člena ZSVarPre potrjuje tudi 13. člen ZUPJS, ki ureja zmanjšanje dohodka in ki v 1. točki prvega odstavka določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za izplačane preživnine, torej za preživnine, ki jih je oseba izplačala, ne pa za preživnine, ki jih je oseba prejela.

16. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo določbi obeh zakonov, ki se nanašata na upoštevanje preživnine. Ob napačnem izhodišču glede neupoštevanja prejete preživnine v lastni dohodek družine je zašlo v neustrezno ustavno pravno razlago, ki jo je razširilo tudi na prejemek družinske pokojnine. S takšnimi razlogi je tudi družinsko pokojnino neutemeljeno izključilo iz lastnega dohodka družine. Upoštevanje ali neupoštevanje družinske pokojnine tudi sicer nima podlage v 14. členu ZSVarPre, ki tega vprašanja ne ureja.

17. Sodišče druge stopnje je navedeno nepravilno razlago zakonskih določb sprejelo ob preizkusu pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), obenem pa ni presojalo o utemeljenosti izrecnih pritožbenih navedb tožnice, da nujne potrebe družine iz 148. člena DZ niso osebne potrebe tožnice, da družinska pokojnina otrok ne zadošča niti za njune minimalne potrebe, da otroka ne morete prevzeti obveznosti države po ZSVarPre in da prav zato izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnih prejemkov.

18. Ker na te pritožbene navedbe ni bilo odgovorjeno, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrača sodišču druge stopnje v novo sojenje.³ Pri novem sojenju naj sodišče druge stopnje upošteva tudi obseg sodnega varstva.⁴

1. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------
¹ Prva sodba VI Ps 540/2023 z dne 13. 12. 2023 je bila razveljavljena s sklepom sodišča druge stopnje Psp 65/2024 z dne 19. 6. 2024.
² Ta sodba je bila s sodbo VIII Ips 25/2025 z dne 26. 2. 2026 spremenjena, saj Vrhovno sodišče tolmačenja stališča druge stopnje ni sprejelo.
³ Ob tem naj sodišče druge stopnje upošteva tudi izhodiščno razmejitev med ZUPJS in ZSVarPre. Glede na vsebino 9. člena in prvega odst. 15. člena ZUPJS ter prvega odst. 11. člena ZSVarPre se določbe ZSVarPre upoštevajo (le) glede načina in obdobja upoštevanja dohodka, glede vprašanja, katere vrste dohodkov se sploh upošteva, pa so relevantne določbe ZUPJS. Med dohodki, ki se upoštevajo, se štejejo dohodnina in prejemki vseh oseb, ki jih ZUJPS izrecno našteva v prvem odstavku 12. člena, pri denarni socialni pomoči pa se upoštevajo še ostali dohodki, razen izjem (drugi odstavek 12. člena). Družinska pokojnina v določbi ni navedena, zaradi česar njena umestitev med dohodke, ki se upoštevajo ali ne upoštevajo, zahteva ustrezno razlago, obenem pa tudi jasno opredelitev do pritožbenih navedb tožnice.
⁴ Toženka namreč pravilno opozarja tudi na sedanjo prekoračitev zahtevka s strani sodišča druge stopnje.