15. člen ZUPJS

Med spremembami, ki vplivajo na upravičenost do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca po tretjem odstavku 42. člena ZUPJS je navedena tudi sprememba vrste periodičnega dohodka. Opustitev tožnika glede sporočanja spremembe v njegovi pravni sferi se lahko odrazi le na že priznane pravice, ki so potekle s februarjem 2024. Le zgolj zaradi tožnikove opustitve pa avtomatično ne nastopi dolžnost CSD iz 42. člena ZUPJS, da bi o že priznanih pravicah odločil na novo z upoštevanjem spremembe periodičnega dohodka s prvim naslednjim mesecem po nastopu spremembe.

Ker se je pri tožničinem partnerju spremenila vrsta periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upoštevati pa je treba nov periodični dohodek na način, kot to velja za upoštevanje tekočih dohodkov.

Center za socialno delo je na podlagi 11. odstavka 30.a člena ZUPJS po uradni dolžnosti na dan 1. aprila preveril višino pravice in na novo odločil o oprostitvah plačil socialnih storitev. Ker je tekom postopka prejel anonimno prijavo, da ima tožnica dohodke v tujini, je pričel ugotavljati dejansko prejemanje vseh tožničinih dohodkov. V bistveno višjem znesku na novo ugotovljeni dohodki so vplivali na višino tožničine oprostitve in na višino njenega prispevka k doplačilu institucionalnega varstva za upravičenca B. B., ker ni razpolagal z zadostnimi sredstvi, da bi plačal storitev v celoti. Iz navedenih razlogov je Center za socialno delo pravilno presojal plačilno sposobnost upravičenčevih otrok kot zavezancev k plačilu skladno s 124. členom ZZZDR.

V davčno osnovo gre le regres za letni dopust, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Nižji znesek od 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se tako v davčno osnovo ne upošteva in od tega zneska se tudi ne odmeri dohodnina. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje ter štelo, da je brez pravne podlage stališče tožene stranke, da je regres obdavčljiv dohodek in v celoti všteven pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v dveh drugih identičnih zadevah Psp 169/2022 in Psp 97/2022.

Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, kadar v času odločanja o pravicah podatki za preteklo leto še niso na voljo. To pa so po tretjem odstavku 15. člena ZUPJS ne le podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pač tudi podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine.

V skladu s 1. točko 1. odstavka 12. člena ZUPJS se med dohodke in prejemke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri regresu za letni dopust v višini 971,12 EUR zagotovo ne gre za obdavčljiv dohodek, ki ne bi bil oproščen plačila dohodnine. Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače v RS ali vsebinsko primerljiv denarni prejemek iz tujine ni obdavčljiv dohodek, in ga zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do otroškega dodatka.

V predmetnem sporu je pravno pomembno dejstvo, ali je bil tožnik v relevantnem obdobju vpisan kot član kmetijskega gospodarstva. Pravilno je sicer razlogovanje sodišča, da četudi je bil tožnik vpisan kot član kmetijskega gospodarstva, to ne pomeni, da je avtomatično pridobil dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti, vendar ne iz razloga kot pojasnjuje sodišče, ker bi dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti lahko pridobival le originalni nosilec, temveč ker je tožnik uveljavljal okoliščine, ki po vsebini lahko predstavljajo izjemo po tretjem odstavku 14. člena ZUPJS, česar pa toženec v okviru ugotovitvenega postopka ni ugotavljal.

Za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb je bistven odgovor na vprašanje, ali so bili pri odločanju o upravičenosti do otroškega dodatka in znižanem plačilu vrtca po 1. 5. 2019 pravilno upoštevani dohodki iz predpreteklega leta (2017) ter fiktivni dohodek iz tekočega leta. Zaradi prenehanja prejemanja periodičnega dohodka in uporabe podatkov iz predpreteklega leta ni podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a, da se kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, če je oseba dejavnost šele začela opravljati (1. odst.), ta pa lahko izpodbija zakonsko domnevo tako da dokazuje, da je dohodek iz dejavnosti različen od 75 % bruto minimalne plače (2. odst.). Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem prvostopenjskega, da toženka ni imela podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a (17. točka obrazložitve). Ni logično niti ni z ničemer izkazano, da bi tožnica kmetijsko dejavnost, na podlagi katere je bila obvezno socialno zavarovana od 1. februarja 2016 dalje, pričela opravljati šele leta 2019. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da v predsodnem postopku ni bilo podlage za uporabo pravil o spremembi vrst

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 5. odst. 15. člena ZUPJS-a. V okoliščinah konkretnega primera v osnovo ni mogoče zakonito všteti dohodek B.B. iz leta 2016 samo zato, ker informativni izračun dohodnine za leto 2017 ob izdaji prvostopenjskih izpodbijanih odločb dne 23. 2. 2018 in 20. 4. 2018 še ni bil izdan, kot je bilo nezakonito postopano v obravnavanem predsodnem postopku.

Sodišče je pravilno izpostavilo, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da je potrebno drugi odstavek 15. člena ZUPJS razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabijo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede na to, ali je podatek razviden iz izdane odločbe o dohodnini ali iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci davčnega organa. Bistveno je, da so zavezanci podatke o dohodku za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca januarja tekočega leta in da so najpozneje na ta dan v uradni evidenci davčnega organa na razpolago vsi dohodki zavezanca iz preteklega leta (četrti odstavek 337. člena ZDavP-2).

Zmotno je materialnopravno stališče, da se upoštevajo zgolj podatki iz odločb o odmeri dohodnine. Namreč, če katastrski dohodek znaša manj kot 200,00 EUR, niti ni obdavčljiv in odločba o dohodnini ni izdana, pač pa zgolj obvestilo, ki ga FURS posreduje toženi stranki o dohodkih, ki jih oseba prejema.

Skozi celotno pritožbo skuša tožeča stranka izkazati napačnost odločitve sodišča, da je sporni znesek tožničinega moža, ki mu je bil izplačan kot odškodnina, potrebno upoštevati kot periodični dohodek in ne kot enkraten obdavčljiv dohodek, kot je to storila tožena stranka. Pritožbeno sodišče soglaša, da sporni znesek, ne glede na dejstvo, ali gre za odškodnino ali jubilejno nagrado, po sami vsebini ne more predstavljati periodičnega dohodka. Sodišče je pravilno ugotovilo, da izrecna določba drugega odstavka 13. člena ZUPJS opredeljuje periodične dohodke kot plače, pokojnine, rente in druge dohodke, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Enkratna izplačila ne morejo šteti za periodični dohodek. Imanentno periodičnemu izplačilu zneskov je ravno način izplačila zneskov v ponavljajočih se (enakih ali podobnih) časovnih obdobjih. Zato je pravilen zaključek sodišča, da mora ostati neuspešno zavzemanje tožnice, da je potrebno sporno izplačilo šteti kot periodični dohodek.

Glede na metodološki način določanja KD, ko sploh ne gre za dejanske prihodke zmanjšane za materialne stroške, temveč na predpisan način ocenjen dohodek na vnaprej določenih kategorijah kmetijskih in gozdnih zemljišč skladno z ZUKD-2, tožnica v tem sodno socialnem sporu ne more uspešno zatrjevati, da višina KD ni takšna, kot izhaja iz uradnih evidenc pristojnega davčnega organa. Ni sprejemljivo stališče sodišča o presoji in preizkušanju višine KD v Informativnem izračunu dohodnine za sporno leto v smeri, ali je izkazan v pravilni višini ali ne. Tožbeni razlogi s tem v zvezi niso takšni, da bi po 171. členu ZUP-a dopuščali dokazovanje, da v javnih listinah, in sicer v odločbi o odmeri KD ali informativnem izračunu dohodnine, ki sta postali pravnomočni, saj ju tožnica po lastni izjavi v davčnem postopku ni izpodbijala, KD po ZUKD-2 ne bi bil pravilno ocenjen in odmerjen. Sicer se že načeloma ni mogoče uspešno sklicevati na pravno neukost ali nepoznavanje prava, kaj šele na nezavedanje vpliva domnevno nepravilne davčne odločbe na drugih področjih

Sodišče je sporna zneska, ki sta bila očetu tožečih strank izplačana na podlagi sklenjene sodne poravnave v tujini, upoštevalo kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov ter kot jubilejna nagrado - odpravnino. Pravilna je opredelitev, da sporna zneska predstavljata dohodek kot izplačilo zaostalih neizplačanih plač in odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zaradi pravilnosti odločitve, da je potrebno sporna zneska šteti kot enkraten dohodek, odpade nadaljnja presoja in razlogovanje tožečih strank, na kakšen način bi morala biti sporna zneska upoštevana kot periodični dohodek. Ker gre za enkraten dohodek je pravilna odločitev sodišča, da je vir teh obdavčljivih dohodkov potrebno pridobiti iz uradnih podatkov - potrdila FURS, ki ga je po uradni dolžnosti pridobil CSD. Razvidno je, da gre za neto zneska, kar pomeni, da sta bila upoštevana zneska, po odbitju davka in prispevkov. Sodišče je pravilno pojasnilo, da ne more slediti zavzemanju tožečih strank, da sporna zneska predstavljata periodični dohodek skladno z drugim odstavkom 13. člena ZUPJS.

Pravna podlaga o načinu upoštevanja dohodkov za pritožbeno rešitev zadeve je urejena v ZUPJS. Po drugem odstavku 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do znižanega plačila vrtca upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen izrecno določenih tekočih dohodkov. Upoštevajo se podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo zavezane osebe, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Primarno se uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (3. odstavek). Upoštevajo se tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov (4. odstavek). V 15. členu ZUJPS pa je izrecno določeno, da se, če v času odločanja podatki za preteklo leto še niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na zakonsko določen način (5. odstav

Za določitev prispevka zavezanca je najprej potrebno ugotoviti njegovo plačilno sposobnost in šele nato določiti njegov prispevek. Po sodni praksi pritožbenega sodišča je skladno z merili potrebno po uradni dolžnosti ugotoviti plačilno sposobnost vsakega zavezanca na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja. Ni mogoče šteti, da je plačilna sposobnost zavezanca enaka oprostitvi upravičenca. Četudi je zavezanec opozorjen, da bo, če ne bo vložil zahteve za oprostitev, šteto, da je plačilno sposoben v višini oprostitve plačila upravičenca, o obveznosti plačila ni mogoče odločati mimo in v nasprotju z ZSV, ZZZDR in Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev. Stališče sodišča prve stopnje, da zavezančeve plačilne sposobnosti ni potrebno ugotavljati, če kljub opozorilu ne vloži zahteve za oprostitev plačila, je zato zmotno. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnikova mati do njega izpolnjevala preživninsko obveznost, ni podan dejanski stan iz 2. odstavka 124. člena ZZZDR in s tem za izključitev tožnika kot zavezanca za plačilo. Vendar sta na temelju 82. člena ZDSS-1 izpodbijani odločbi utemeljeno odpravljeni in zadeva

Do celotne oprostitve plačila sodne takse je upravičen le prosilec, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, pri tem se uporabljajo določbe ZSVarPre in ZUPJS.

Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Pravilnik) v 2. odst. 4.a člena predpisuje, da se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo tekoči dohodki, če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela periodičnih dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu. V 4.b členu Pravilnika je nato povsem jasno in določno opredeljeno, da se tekoči dohodek na letno raven preračuna tako, da se mesečni dohodek pomnoži z 12 in preračuna na raven preteklega leta. Za presojo zadeve je bistveno, da se je tožničina mama s 1. 11. 2014 zaposlila za nedoločen čas, iz tega naslova je prejela tekoči dohodek v višini 572,16 EUR mesečno, ki je bil v predsodnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti v skladu z 4.b členom Pravilnika pravilno preračun na letno raven, tako da je bil pomnožen z 12 na znesek 6. 865,92 EUR. Upoštevaje tudi dohodke B.B. znaša skupni dohodek 17.852,31 EUR, s prištetim fiktivnim dohodkom 2.002,27 EUR od premoženja pa 20.285,26 EUR in ne 18.011,44 EUR, kot v nasprotju s predhodno navedenim materialnopravnim izhodiščem, izračunava tožnica. Pri štiričlanski družini znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 422,61 EUR, kar pre