VSL sklep I Ip 3367/2014

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se razveljavi v delu I. točke izreka, v katerem je zavrnjen ugovor zoper sklep o izvršbi glede izterjave zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od mesečnih preživninskih zneskov preko 116,05 EUR z začetkom teka v obdobju od 5. 4. 2010 do 5. 7. 2013 in do plačila, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 16. 4. 2014 (I. točka izreka), zavrnilo je njegov ugovor zoper zavarovanje s predhodno odredbo z dne 16. 4. 2014 (II. točka izreka), sklenilo, da dolžnik sam krije stroške, ki jih je imel z ugovorom (III. točka izreka), dolžan pa je upnici povrniti stroške odgovora na ugovor in odgovora na zavarovanje s predhodno odredbo v skupnem znesku 291,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi, upnici pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, s stroškovno posledico. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker mu sodišče ni vročilo odgovora na ugovor in odgovora na zavarovanje v zvezi s predhodno odredbo, ki ju je upoštevalo pri odločanju. Vztraja pri ugovornem predlogu za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, ker v enem letu zakonodajalec ni odpravil neskladja, kot mu je bilo naloženo z odločbo Ustavnega sodišča U-I-11/07 z dne 12. 12. 2007. Vztraja tudi pri ugovoru glede teka zakonskih zamudnih obresti od mesečnih preživnin glede na to, da je center za socialno delo izdal obvestilo o uskladitvi preživnin šele 18. 6. 2013 za štiri leta za nazaj. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da bi bilo treba vložiti tožbo za ukinitev plačevanja preživnine. Glede popolnosti predloga za izdajo predhodne odredbe navaja, da zakon določa, kaj mora predlog vsebovati in bi moralo sodišče zaradi pomanjkljivosti predlog upnice zavreči. Postavlja vprašanje, ali upnica ne zahteva dvojnega plačila in nekaj, kar je že terjala poprej (sklep o izvršbi I 3/2011 z dne 11. 1. 2011), oziroma ni razvidno, kaj se v tem spisu sploh nahaja. Pogoji za izdajo predhodne odredbe v predmetnem postopku niso izpolnjeni, sploh glede na ugovorne navedbe dolžnika, da nihče ni vedel, še najmanj dolžnik, da naj bi moral plačevati preživnino, glede na to, kaj so mu rekli na CSD X. in ker ni prejemal obvestil o usklajevanju. Ne strinja se tudi s priznanjem stroškov upnici za odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi in zoper sklep o predhodni odredbi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Upnica je po pooblaščenki na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev, priglaša pa tudi stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5ZIZ ne predpisuje obveznosti vročitve upnikovega odgovora na ugovor dolžniku in je sodišču prepuščena presoja o potrebnosti vročitve zaradi varovanja dolžnikove pravice do izjave. Če odgovor na ugovor vsebuje trditve in dokazne predloge, do katerih se dolžnik še ni imel možnosti opredeliti in ki lahko vplivajo na končni izid postopka, je vročitev odgovora potrebna, v nasprotnem primeru pa je izmenjava vlog nesmiselna, bila bi sama sebi namen in bi le povzročila zavlačevanje postopka (1). Opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku torej sama po sebi ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti. Če sodišče oceni, da vročitev odgovora na ugovor v konkretnem primeru ni potrebna in se tudi sklep nanj ne opira, lahko seznani dolžnika z vsebino odgovora tudi šele v sklepu oziroma s priložitvijo odgovora sklepu, kot je to storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, dolžnik pa ima še vedno v pritožbi možnost podati svoje stališče do vsebine odgovora.

6V predmetni zadevi dolžnik v pritožbi le na splošno uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti, ker mu odgovor upnice na njegov ugovor ni bil vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa, temveč šele hkrati z njim, ne da bi konkretno navedel, glede katerega spornega vprašanja je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na upničine navedbe, ki so nasprotne dolžnikovim v ugovoru. Višje sodišče namreč v izpodbijanem sklepu ni zasledilo zaključkov, ki bi temeljili na trditvah upnice v odgovoru na ugovor, dejstva pa bi bila med strankama sporna, in bi s tem navedbe v odgovoru na ugovor, do katerih se dolžnik pred izdajo sklepa ni mogel izjaviti, vplivale na odločitev. Odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in o zavarovanju s predhodno odredbo je namreč sodišče oprlo le na dejstva, ki med strankama niso bila sporna, kar je v sklepu tudi obrazložilo, ugovoru pa ni sledilo zaradi presoje dolžnikovih stališč kot materialnopravno napačnih, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava sodišče pazi že po uradni dolžnosti. Višje sodišče zato ugotavlja, da uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

7Zakonodajalec res ni uresničil dolžnosti, ki jo je naložilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007, in v roku enega leta po njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ni odpravil ugotovljenega neskladja Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb z Ustavo. Ker pa je v odločbi (4. točka izreka) Ustavno sodišče določilo tudi način njene izvršitve za čas do odprave ugotovljene neustavnosti (in ne do izteka enoletnega roka), sodišče nima razloga za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, saj odločitve v obravnavani zadevi ne opira na zakon, ki bi bil protiustaven (prim. prvi odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču), temveč na ureditev položaja, kot ga je Ustavno sodišče določilo v navedeni odločbi. Sodišče prve stopnje je dolžniku odgovorilo na trditve, da upnica prejema dodatek za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo in se višje sodišče na pravilne, popolne in razumljive razloge sklicuje ter jih zato ne bo ponavljalo. Pritožbeno vztrajanje, da bi moralo sodišče začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, je glede na navedeno neutemeljeno.

8Dolžnikova obveznost plačevanja preživnine upnici, upoštevaje 4. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-11/07, torej ni prenehala. Neutemeljene so pritožbene trditve, da ni več same obveznosti plačila preživnine, če dolžnik ne prejme obvestila o uskladitvi preživnine, ker je izvršilni naslov obvestilo skupaj s sodno odločbo. Če bi bilo takšno dolžnikovo stališče še razumljivo, ko bi šlo za vprašanje rednega šolanja otroka po njegovi polnoletnosti (drugi odstavek 123. člena ter četrti in peti odstavek 132.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR), pa za preživninsko obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb ni sprejemljivo. Nobenega razloga namreč ni, da bi sodna odločba, s katero je bilo dolžniku naloženo plačevanje preživnine upnici, izgubila lastnost izvršilnega naslova zgolj zato, ker center za socialno delo ni pravočasno opravil uskladitve višine preživnine in o tem obvestil strank. Dolžnost preživljanja je tudi eden izmed elementov roditeljske pravice, ki izhaja iz 103. člena ZZZDR, ki je bila v konkretnem primeru staršema upnice podaljšana z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem z dne 12. 2. 2009, ki jo je upnica priložila že predlogu za izvršbo (priloga A2 spisa).

9Dolžnik glede na navedeno z ugovorom ugasle terjatve (v celoti) ne more uspeti, utemeljen pa je po mnenju višjega sodišča ugovor v delu, ki se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti od mesečnih zneskov preživnin, ki presegajo 116,05 EUR (višina do 1. 4. 2010), od zapadlosti posameznih mesečnih preživnin pa do prejema obvestila Centra za socialno delo X. o uskladitvi preživnine. Že iz tega obvestila, ki je bilo tudi priloženo predlogu za izvršbo (priloga A1 spisa), izhaja, da stranki nista prejemali obvestil o uskladitvi preživnin od 1. 4. 2010 dalje.

10V skladu s tretjim odstavkom 132.a člena ZZZDR center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine in je to obvestilo skupaj s pravnomočno sodno odločbo (oziroma sodno poravnavo ali izvršljivim notarskim zapisom) izvršilni naslov. Na podlagi take zakonske ureditve je po stališču višjega sodišča dolžnik, ki ne plačuje preživnine v povišanem znesku, dolžan plačati zakonske zamudne obresti od razlike med prej določeno in novo določeno preživnino od takrat, ko mu je vročeno obvestilo centra za socialno delo. Takrat je šele seznanjen z novo višino mesečne preživnine in v primeru neplačila v zamudi (za razliko med višinama), zaradi katere ga doleti obveznost plačila zamudnih obresti kot civilne sankcije za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti. Tudi sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu v 21. točki obrazložitve, ko je odgovarjalo na ugovor glede plačila zakonskih zamudnih obresti, opredelilo, da bi dolžnik lahko plačeval mesečne zneske preživnin, razvidne iz obvestila Centra za socialno delo X. iz leta 2009, ni pa tega upoštevalo pri presoji ugovora glede dolžnosti plačila obresti od zapadlosti posameznih mesečnih obrokov za nazaj.

11V opisanem obsegu je torej pritožba utemeljena, ker pa ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje, kdaj je bilo dolžniku vročeno obvestilo o uskladitvi preživnine z dne 18. 6. 2013, kar vpliva na začetek teka zakonskih zamudnih obresti od razlike med prej določenim in povišanim zneskom preživnine, je višje sodišče v tem obsegu sklep v I. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Sodišče prve stopnje je iz razlogov, navedenih v izpodbijanem sklepu, pravilno zavrnilo ugovor dolžnika zoper zavarovanje s predhodno odredbo. Predlog za zavarovanje s predhodno odredbo je bil vložen hkrati s predlogom za izvršbo in je vlogo treba obravnavati kot celoto. Zato je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje pomanjkljivosti predloga. Višjemu sodišču, glede na popolni odgovor sodišča prve stopnje na dolžnikove ugovorne trditve, razlogov ni treba ponavljati.

13Ne glede na to, da bi se dolžnik (oziroma njegov pooblaščenec), ki je bil stranka postopka v zadevi I 3/2011, lahko sam prepričal, kaj se nahaja v tem spisu (spis I 3/2011 je priložen obravnavanemu), in bi tako pri sebi odpravil dvome o upničinem zahtevanju dvojnega plačila, višje sodišče pojasnjuje, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 11. 1. 2011, pravnomočnim 29. 1. 2011, dovoljena izvršba le zaradi izterjave preživnine v mesečnih zneskih 113,44 EUR za meseca julij in avgust 2009, torej ne gre za nikakršno možnost podvajanja zahtevka. Dolžnik tudi ne more uspeti s pritožbenim zatrjevanjem, da ni pogojev za predhodno odredbo, ker ni vedel, da naj bi še moral plačevati preživnino, saj ta njegova dolžnost izvira iz izvršilnega naslova (sodba v zvezi z obvestili o usklajevanju, s katerimi pa je bil seznanjen), sodišče prve stopnje pa je tudi navedlo pravilne razloge za izpolnitev domneve iz drugega odstavka 259. člena ZIZ, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje.

14Ne glede na to, da je dolžnik s pritožbo delno uspel, višje sodišče ni poseglo v odločitev o dolžnikovih stroških ugovornega postopka. Tudi če bo dolžnik v novem postopku uspel, bo ta uspeh glede na to, da gre le za stransko terjatev, to je zakonske zamudne obresti, pa še te od relativno majhnih mesečnih zneskov, zanemarljivo majhen v primerjavi z neuspehom, ki se nanaša na glavnico z zakonskimi zamudnimi obrestmi in na zavarovanje s predhodno odredbo.

15Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo dolžniku povrnitev upničinih stroškov ugovornega postopka. Z izdajo sklepa, s katerim je ugovor zavrnjen (in je ta odločitev v pretežni meri s tem sklepom višjega sodišča potrjena), se konča ugovorni postopek in postane sklep o izvršbi pravnomočen. Zato se o stroških ugovornega postopka odloči po kriteriju uspeha v skladu s 154. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V tem ugovornem postopku je upnica v pretežnem obsegu uspela in je iz tega razloga upravičena do povrnitve stroškov ugovornega postopka. Pojasniti je treba, da se obrazložen ugovor, kakršen je bil v konkretnem primeru, v skladu s 57. členom ZIZ vedno vroči v odgovor upniku in se mu s tem zagotovi možnost izjave tako glede dejanskih kot tudi pravnih vprašanj, ki jih izpostavi dolžnik.

16Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo zoper nerazveljavljeni del I. točke izreka ter zoper II., III. in IV. točko izreka zavrnilo in sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17Kljub delni razveljavitvi izpodbijanega sklepa je višje sodišče sklenilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka zaradi neuspeha s pretežnim delom pritožbe, upnica pa jih krije sama, saj odgovor na pritožbo (glede na vsebino sklepa in glede na vsebino pritožbe) ni bil potreben. Odločitev temelji na 165. členu v zvezi s 154. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010.