132.a člen ZZZDR-UPB1

Predlog se zavrne.

Sodišče prve stopnje je pri obravnavi prednostne terjatve zakonite preživnine iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ zavzelo nepravilno stališče, da predložena sodna odločba, s katero je določena preživnina, brez obvestila centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) o vsakokratni uskladitvi višine preživnine, ne zadošča kot izvršilni naslov, s čimer ni izpolnjen zakonski pogoj iz drugega odstavka 197. člena ZIZ. Obvestilo CSD le dopolnjuje izvirni izvršilni naslov za zakonito preživnino na način, da konkretizira vsakoletno novo valorizirano višino terjatve (prvi in tretji odstavek 132.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR), nikakor pa odsotnost obvestila ne pomeni, da izvirni izvršilni naslov izgubi pomen izvršilnega naslova. Drugačno stališče upnika v pritožbi, da neaktivnost (nenasprotovanje) ostalih upnikov in dolžnika na razdelitvenem naroku v skladu s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ razbremenjuje sodišče vsakršnega preizkušanja priglašene prednostne terjatve, ni utemeljeno. Razmerje specialnosti pojasnjenega pravila glede priglasitve prednostne terjatve omejuje splošni pomen neaktivnosti povabljenih na razdelitvenem narok

Na podlagi 132. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. To pritožbeno sodišče je že v več odločbah poudarilo, da je treba to zakonsko besedilo razlagati tako, da morajo biti spremembe pravnorelevantnih dejavnikov za določitev preživnine bistvene. Upoštevanje sprememb, ki niso bistvene oziroma znatne bi namreč izvotlilo pomen pravnomočne odločitve, saj bi bilo treba ob takšni predpostavki vseskozi znova določati preživnino. Razmere se namreč iz dneva v dan spreminjajo. Zato morajo biti spremembe bistvene oziroma znatne. Tokrat pritožbeno sodišče takšno materialnopravno izhodišče nadgrajuje še z nadaljnjim logičnim sklepom: razmere se morajo spremeniti na tak način, da utemeljujejo večjo obremenitev preživninskega zavezanca. To pomeni, da zahtevek za zvišanje preživnine ne bo utemeljen zgolj zato, ker so se na primer potrebe otrok povečale, če pa so se na primer na drugi strani preživninske zmožnosti zmanjšale.

Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln. Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.

Če odgovor na ugovor vsebuje trditve in dokazne predloge, do katerih se dolžnik še ni imel možnosti opredeliti in ki lahko vplivajo na končni izid postopka, je vročitev odgovora dolžniku potrebna. Zakonodajalec res ni uresničil dolžnosti, ki jo je naložilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007, in v roku enega leta po njeni objavi ni odpravil ugotovljenega neskladja ZDVDTP z Ustavo. Ker pa je v odločbi Ustavno sodišče določilo tudi način njene izvršitve za čas do odprave ugotovljene neustavnosti, sodišče nima razloga za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, saj odločitve v obravnavani zadevi ne opira na zakon, ki bi bil protiustaven, temveč na ureditev položaja, kot ga je Ustavno sodišče določilo v navedeni odločbi. Sodna odločba, s katero je bilo dolžniku naloženo plačevanje preživnine, zgolj zato, ker center za socialno delo ni pravočasno opravil uskladitve višine preživnine in o tem obvestil strank, ni izgubila lastnosti izvršilnega naslova. Dolžnik, ki ne plačuje preživnine v povišanem znesku, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od razlike med prej določeno in novo določeno preživnino od takrat, ko mu je vročeno obvestilo centra z

Višje cene, podražitve oziroma splošno zvišanje življenjskih stroškov, samo po sebi ne morejo pomeniti okoliščin, ki bi bile podlaga za sodni poseg v pravnomočno določeno preživnino. Te so krite z usklajevanjem preživnin. Otroški dodatek se odšteje od višine mesečnih potreb preživninskega upravičenca le izjemoma, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev zelo slabo.

Bodoči stroški lahko predstavljajo spremenjeno okoliščino na strani tožnice šele, ko se bo to zgodilo. Šele takrat bo tožnica ob izkazanih spremenjenih okoliščinah upravičena do zvišanja preživnine po določbi 132. členu ZZZDR.

Materialnopravno zahtevek na zvišanje preživnine temelji na določbi 132. člena ZZZDR in navedena določba (pa tudi 132. a člena ZZZDR, ki določa letno uskladitev preživnine z indeksom rasti življenjskih potrebščin), ne določata, da mora tožeča stranka k tožbi za zvišanje preživnine priložiti dokazilo pristojnega CSD, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o zvišanju preživnine.

Če ima upnik v obdobju, za katerega izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje za plačilo bodočih obrokov preživnine, priznan status izrednega študenta in ne študira ob delu, ter je mlajši od 26 let, je upravičen do preživnine. Sodišču ni potrebno ugotavljati rednega šolanja, če je le-to izkazano s potrdili o statusu izrednega nezaposlenega študenta, ki veljajo za obdobje, za katero upnik izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje s predhodno odredbo. Pobot preživninske terjatve upnika s terjatvijo, ki jo ima dolžnik do upnika iz naslova neupravičene pridobitve (zaradi neutemeljeno plačanih obrokov preživnin), že po samem zakonu ni možen.

Upnica je v predlogu za izvršbo predložila le obvestilo o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo Trebnje z dne 15.11.2004, ne pa tudi sodne poravnave, pravnomočne sodne odločbe oziroma izvršljivega notarskega zapisa v smislu 3. odstavka 132 a. člena ZZZDR. Podana je torej situacija, v kateri je upnica v predlogu za izvršbo predložila le eno od dveh potrebnih kvalificiranih javnih listin, na podlagi katerih je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njih ugotovljena. Tak procesni položaj je bistveno podoben tistemu, pri katerem je predlog formalno pomanjkljiv zato, ker upnik ne predloži kvalificirane javne listine, ki predstavlja izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje bi zato moralo s predlogom za izvršbo ravnati kot z nepopolno vlogo in upnico pozvati, naj nepopolno vlogo v določenem roku dopolni (108. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).