VSRS sklep III Ips 47/2013

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških v revizijskem postopku se pridrži za novo končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke in ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru Ig 3712/2007 z dne 2. 4. 2008, s katerim je bil toženi stranki v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine naložen v plačilo znesek 16.439,53 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in stroški. Toženi stranki pa je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izdani sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo povrnitev prvostopenjskih in pritožbenih pravdnih stroškov tožene stranke. Odločitev sodišča druge stopnje je ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje s prekoračitvijo trditvene podlage kršilo razpravno načelo (ugotavljalo naj bi namreč dejstva v zvezi z obstojem temelja vtoževane terjatve, ki jih tožeča stranka ni zatrjevala).

3Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

5Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

6S sklepom Vrhovnega sodišča III DoR 97/2012-7 z dne 12. 2. 2013 je bila revizija dopuščena glede vprašanja, ali so bili v okoliščinah konkretnega primera pred sodiščem druge stopnje izpolnjeni pogoji za spremembo sodbe.

Presoja utemeljenosti revizije

7Revidentka konkretizira uveljavljano relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje. Zatrjuje, da je sodišče druge stopnje prekršilo določbi drugega odstavka 347. člena ZPP ter šeste alineje 358. člena ZPP, ko je po ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje s prekoračitvijo trditvene podlage kršilo razpravno načelo, brez ugotavljanja, ali je bilo spoštovano načelo materialnega procesnega vodstva, sámo spremenilo prvostopenjsko sodbo in zahtevek zaradi nesklepčnosti pravnomočno zavrnilo. Po mnenju revidentke bi moralo sodišče druge stopnje prej preveriti, ali je sodišče prve stopnje izvedlo materialno procesno vodstvo po določbah 285. člena ZPP in

drugega odstavka 298. člena ZPP, in v primeru ugotovljene opustitve bodisi sámo izvesti materialno procesno vodstvo bodisi zadevo vrniti v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Grajano ravnanje sodišča druge stopnje naj bi tudi odstopalo od ustaljene sodne prakse.(1)

Revidentka zatrjuje, da je bila drugostopenjska sodba zanjo sodba presenečenja, saj je šele iz nje izvedela, v čem naj bi bila njena napaka. Poudarja še, da je bila v postopku na prvi stopnji od vložitve vloge za dopolnitev tožbe brez strokovne pravne pomoči odvetnika.

8Sodišče druge stopnje je ocenilo, da ima pooblastilo za spremembo sodbe sodišča prve stopnje v šesti alineji 358. člena ZPP, ki določa, da drugostopenjsko sodišče sodbe ne razveljavi in zadeve ne vrne v novo sojenje, če lahko sámo odpravi procesne kršitve. Ocenilo je namreč, da za njihovo odpravo v konkretnem primeru ni bila nujna obravnava na drugi stopnji (drugi odstavek 347. člena ZPP), saj je bilo (upoštevaje tudi načeli hitrosti in gospodarnosti postopka) konkretno kršitev mogoče odpraviti tudi brez obravnave, ki bi bila v tem primeru »popolnoma prazna in sama sebi namen«. Nadomestitev manjkajoče trditvene podlage z izvedbo dokazov je bila po mnenju pritožbenega sodišča »nedovoljen presežek«, ki ga je bilo mogoče sanirati tako, da se nezatrjevana dejstva niso upoštevala.

9358. člen ZPP določa, v katerih primerih lahko sodišče druge stopnje sámo spremeni sodbo sodišča prve stopnje. To lahko po določbi šeste alineje tega člena stori tudi takrat, ko je odpravilo kršitev določb pravdnega postopka. Vendar pa ta alineja izrecno odkazuje na določbo drugega odstavka 347. člena ZPP, ki se glasi:

»Če senat sodišča druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, mora razpisati obravnavo.«

Če pa kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

10Ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je bilo v konkretnem primeru s pritožbo uveljavljano procesno kršitev (7. in 212. člena ZPP) mogoče odpraviti brez obravnave. Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 347. člena ZPP praviloma dolžno razpisati pritožbeno obravnavo, kadar meni, da lahko procesne kršitve odpravi sámo, torej namesto sodišča prve stopnje. Le izjemoma je namreč, upoštevaje načelo pospešitve, gospodarnosti in smotrnosti vodenja postopka, določene procesne kršitve glede na njihovo naravo mogoče odpraviti na drugi stopnji brez obravnave, če pri tem niso kršene pravice pravdnih strank.(2)

11Namen pritožbene obravnave je v tem, da se pravdnim strankam v skladu z načeli neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti omogoči izjavljanje o navedbah nasprotne stranke, pa tudi o morebitnih novih materialno- ali procesnopravnih naziranjih sodišča druge stopnje. Še zlasti je to pomembno v primerih, kot je tudi obravnavani, ko lahko odprava procesne kršitve na drugi stopnji pripelje do neugodne za tožnico (zaradi posledične spremembe sodbe sodišča prve stopnje) sodba presenečenja. V obravnavanem primeru je namreč tožnica spričo ravnanja sodišča prve stopnje lahko utemeljeno sklepala, da zatrjevana dejstva zadostujejo za sklepčnost tožbe. Sodišče druge stopnje bi lahko zato šele po opravljeni obravnavi ugotovilo, ali gre v konkretnem primeru za odpravljivo ali neodpravljivo nesklepčnost tožbe ter ali lahko zatrjevano procesno kršitev dejansko odpravi samo.

Odločitev o reviziji

12Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču druge stopnje (prvi odstavek 379. člena ZPP) (I. točka izreka).

Stroški revizijskega postopka

13Odločitev o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): Revidentka se sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča (Up 108/04 z dne 8. 9. 2005, Up 312/03 z dne 15. 9. 2005, Up 133/04 z dne 1. 12. 2005 in Up 1013/05 z dne 6. 7. 2006), Vrhovnega sodišča (II Ips 152/2003 z dne 4. 3. 2004 in III DoR 117/2011 z dne 2. 4. 2012) ter višjih sodišč (VSL I Cp 1986/2002 z dne 6. 2. 2003, VSC Cp 299/2004 z dne 8. 5. 2005, VSL II Cp 2477/2008 z dne 10. 12. 2008 in VSK Cp 618/2008 z dne 6. 2. 2009).

Op. št. (2): Podobno J. Zobec v komentarju k 354. in 358. členu ZPP, v: L. Ude in ostali, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 3. knjiga (GV založba, 2009), str. 441 in 482.