VSK sklep CDn 393/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru v zvezi s predlogom za popravo pomote delno ugodilo ugovoru in sklep zemljiškoknjižne pomočnice spremenilo tako, da je dovolilo vpis zaznambe spora na nepremičnini z ID znakom 1, v preostalem delu (še glede nepremičnine z ID znakom 2) pa je ugovor zavrnilo in sklep zemljiškoknjižne pomočnice potrdilo. Ker se je lastniško stanje nepremičnine z ID znakom 2 med tem spremenilo, poprava pomote ni več možna.

2Zoper zavrnilni del sklepa se predlagateljici pritožujeta. Menita, da ni jasno, kateri je tisti zakoniti razlog, zaradi katerega poprava pomote ne bi bila dovoljena, saj se v sklepu ne navaja nobena zakonska določba. Ni sporno, da je bila zaznamba spora vpisana na celotni nepremičnini, zato bi jo bilo treba ob ustanovitvi etažne lastnine vpisati na vseh posameznih delih. Ker tega sodišče ni storilo že takoj, bi moralo to storiti vsaj naknadno. Naknadna sprememba lastništva za tako popravo ni ovira, saj tega ne določa 3. točka 115.člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) kot negativno predpostavko. Tudi novi lastnik je, enako kot stari, stranka nepravdnega postopka, v zvezi s katerim je bila predlagana zaznamba. Sodišče ni preizkušalo, ali listina, ki je podlaga popravi, učinkuje tudi zoper novega lastnika.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila pred vzpostavitvijo etažne lastnine na nepremičninah (na katerih sicer stoji stavba) vpisana zaznamba spora. Z vzpostavitvijo etažne lastnine bi se morala ta zaznamba prenesti na vse posamezne dele stavbe, kar pa se pomotoma ni zgodilo tudi na za pritožbo spornem delu. Predlagateljica je zato vložila predlog, naj sodišče pomoto popravi in vpiše zaznambo spora tudi na spornem delu stavbe. Postopek popravljanja pomot je urejen v 200. členu ZZK-1. Za ta postopek je bistvena določba drugega odstavka, po kateri se za postopek popravljanja pomotnega vpisa smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti. Med njimi sta tudi 133. člen, po katerem se zemljiškoknjižni postopek začne s trenutkom prejetja predloga, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ob začetku predmetnega postopka se je izkazalo, da je kot lastnik posameznega dela vpisana druga oseba in ne več občina (zoper katero je bila vknjižena zaznamba spora). Predlagateljica je svoj predlog dejansko temeljila na listinah, ki so bile podlaga prvotni zaznambi spora, torej listinah, ki so se nanašale na takratnega zemljiškoknjižnega lastnika, to je občino, zato predlagani vpis po določbi 150. člena ZZK-1 ni dovoljen.

5V zvezi s pritožbenimi trditvami, da je tudi novi lastnik stranka nepravdnega postopka, v zvezi s katerim je bila vpisana zaznamba spora, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nedopustne pritožbene novote (160. člen ZZK.-1), saj v predlogu tega dejstva predlagateljici nista navajali (tudi sicer pa ga nista izkazali). Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).