115. člen ZZK-1

Odločba Geodetske uprave o združitvi več delov stavbe ali delitvi stavbe ali dela stavbe ni odločba državnega organa iz 39. člena SPZ, s katero se pridobi lastninska pravica. Ta odločba je podlaga (le) za pomožni vpis v zemljiško knjigo (poočitev, 28. člen ZZK-1), s katerim se podatki v zemljiški knjigi uskladijo s podatki v matičnih evidencah (npr. s podatki katastra na podlagi obvestila Geodetske uprave), pri čemer pa se lastnosti lastninske pravice ne spremenijo (114. člen ZZK-1). Tak vpis nima pravnih posledic - nima učinkov na pravice oziroma pravna razmerja. V obnovljenem postopku izdane odločbe, s katero je bila zahteva za delitev dela stavbe zavrnjena, ni mogoče pravno izvršiti, saj bi bila taka izvršitev zato, ker na pdolagi prvotne odločbe nova nastala dela nista več v lasti ene osebe, v nasprotju s 115. členom ZZK-1. Taka odločba je zato nična. Dejstvo, da je izpodbijana odločba realizirana v katastru (ki je izvorna evidenca za podatke, s katerimi se označujejo nepremičnine) na odločitev ne vpliva, saj odločbe v zemljiški knjigi, ki pa je izvorna evidenca za pravice in pravna dejstva in ki je neločljivo povezana s katastrom stavb, še vedno ni mogoče poočititi, t

Šele ko se je revizijsko sodišče seznanilo s celotnim spisom in sta lahko stranki soočili svoje argumente v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem, se je izkazalo, da trenutek učinkovanja poočitve delitve parcel za odločitev v zadevi ni pravno relevanten. Revizijsko sodišče zato na dopuščeno revizijsko vprašanje ni odgovarjalo.

Vendar je v konkretnem primeru bistveno, da vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja oziroma vknjižba lastninske pravice tožnice na posameznem delu stavbe, ki pravno in dejansko ne obstaja (kot je to pojasnjeno zgoraj), ni mogoča. Zato sodišče prve stopnje, s tem, da tožnice ni pozivalo na popravo in dopolnitev tožbe, ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka.

Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva. Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za

Ne glede na določbo 126. člena SPZ, ki določa, da etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe in da etažni lastniki postanejo solastniki nepremičnine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deležem na skupnih delih, je potrebno za postopek zemljiškoknjižnega vpisa izbrisa etažne lastnine upoštevati pravila zemljiškoknjižnega postopka. Predmetna stavba ( ID znak 1-9) je v zemljiški knjigi glede na stanje vpisov vpisana kot nedokončana etažna lastnina s sedmimi posameznimi deli, nerazdeljenimi deli stavbe in parcelama št. 4/2 in 4/1, k.o. G. kot splošnima skupnima deloma stavbe. Ker je v primeru prenehanja etažne lastnine zaradi uničenja zgradbe, ključna ugotovitev solastninskih deležev, ki jih pridobijo etažni lastniki glede na idealni delež na skupnih delih, je za izbris (nedokončane) etažne lastnine in vpis lastninske pravice na parc. št. ID znak 1 4/1 in 1 4/2, sedaj vpisanih kot splošni skupni del stavbe, potrebna ustrezna listina v smislu 40. člena ZZK-1.

Gre za nedokončano etažno lastnino. Predlagatelja zato na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016 ne moreta doseči „delne“ poočitve zgolj posameznih sprememb identifikacijskih podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi in obenem predlagane vknjižbe njune lastninske pravice pri dveh posameznih delih. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da bi predlagatelja vpise glede svoje nepremičnine, za kakršne se zavzemata, lahko dosegla v zemljiškoknjižnem postopku za dokončanje etažne lastnine na celotni stavbi.

V obravnavanem primeru gre za poočitev podatkov glede sporne parcele, torej za spremembo podatkov o nepremičnini, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca.

Ker je vsebina zemljiške knjige vpis vseh podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami, je zemljiška knjiga kot javna knjiga pomemben dejavnik varstva pravnega prometa z nepremičninami. Zato je za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki ga sestavljajo nepremičnine, relevanten podatek o sestavinah tega premoženja, kot ta izhaja iz zemljiške knjige. Dejstvo, da je z odločbo GU prišlo pri 47 parcelah do združitve z drugimi nepremičninami, je zato lahko relevanten podatek za seznanitev kupca, kaj v naravi predstavlja po zemljiškoknjižnem stanju prodajano premoženje. Sklep o prodaji bo torej moral imeti podatke o prodajanem premoženju, kot so ti vpisani v zemljiški knjigi. Pogoji dopustnosti poočitve združitve nepremičnin so predvideni prav zaradi ohranitve enakega položaja dosedanjih imetnikov vpisanih pravic. Pravnega položaja imetnikov v zemljiški knjigi vpisanih pravic odločba GU ne more spreminjati, ne da bi bila zagotovljena ohranitev njihovega položaja. V kolikšnem delu vrednosti obstoječih parcel po združitvi participirajo združene oziroma pridružene parcele, je za up

Za odločanje o predlogu tožnika za prenos pristojnosti na drugo sodišče ni pravne podlage. Ker za odločitev o pritožbi v upravnem sporu ni drugega stvarno pristojnega sodišča, Vrhovno sodišče takega sodišča sploh ne more določiti. Če bi bilo sodišče pri svojem odločanju vezano na ničen upravni akt bi bilo to nezdružljivo z načelom pravne države (2. člen Ustave) pa tudi z načelom delitve oblasti (3. člen Ustave). To velja tudi v obravnavanem primeru spora po 4. členu ZUS-1, saj je prav vprašanje ničnosti akta izhodišče sodne presoje v tem upravnem sporu, od katere je odvisna odločitev sodišča in je torej vključeno v obseg tega upravnega spora. Pravno neizvršljiva je tako odločba, ki vsebuje dispozitiv, ki nasprotuje pravnemu redu in to seveda do take mere, da je glede na z odločbo dovoljeno oziroma zapovedano dejanje ali ukrepanje veljavna ustavna oziroma zakonska ureditev sama po sebi ovira za možnost izvršitve priznane pravice ali naložene obveznosti. Presoja tega ničnostnega razloga pa ni vprašanje konkretnega dejanskega stanja in okoliščin v konkretni zadevi, temveč soočanja posamične ter konkretne pravne norme iz izreka upravne odločbe z abstraktnimi in splošnimi

Poočitev je pomožni vpis, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja (glej 28. in 144. člen ZZK-1). Glede na določbo prvega in drugega odstavka 115. člena ZZK-1 se tedaj, ko se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave, pri čemer je poočitev delitve nepremičnin dovoljena, če je predmet delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini. Če je poočitev dovoljena, se v zemljiški knjigi izbrišejo nepremičnine, prenehajo zaradi delitve in vpišejo z delitvijo nastale nove nepremičnine, pri slednjih pa se vpiše enak pravni položaj, kot je vpisan pri izbrisanih nepremičninah in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1, ki so bili vpisani pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin (peti odstavek 115. čelna ZZK-1). Sodišče prve stopnje poočitve ni dovolilo zato, ker meni, da zaznamba nedovoljene gradnje pri zemljiški parceli, glede katere teče postopek, predstavlja oviro za predlagano poočitev. Pritožbeno sodišče tega razlogovanja ne sprejema. Zaznamba črne gradnje v primeru poočitve delitve nepremičnine se vpiše

O (ne)dovoljeni poočitvi spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine sodišče geodetsko upravo obvesti in o tem ne izdaja posebnega sklepa. Zakon za take primere odločitev tudi ne predvideva možnosti pravnega sredstva. Glede na specifične okoliščine v konkretni zadevi, ki so pripeljale do napačne odločitve, pa je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo. Pritožbeno sodišče ne vidi podlage za zaključek, da bi v konkretni zadevi zaznamba „črne gradnje“ pomembno vplivala na odločanje o dovoljenosti zahtevane poočitve delitve zemljiške parcele.

Geodetska uprava je z odločbo tri posamezne dele združila v nov posamezen del v stavbi, sodišče pa v zemljiški knjigi ni poočitilo združitve teh posameznih delov, ker naj bi širši pravni položaj na vseh nepremičninah ne bil enak. Tožeča stranka trdi, da informacijski sistem e-ZK ne prepozna enakosti širših pravnih položajev nepremičnin. Zatrjuje, da je dejanje tožene stranke, tj. neizvedba poočitve združitve nepremičnin, nezakonita in zaradi tega dejanja vlaga tožbo po 4. členu ZUS-1. Za odločitev o takšni tožbi ni pristojno sodišče splošne pristojnosti (okrajno sodišče) v zemljiškoknjižnem postopku.

Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo, odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Vpisi v informatizirano glavno knjigo se izvedejo kot poočitve, ko zemljiško-knjižno sodišče preveri, da so izpolnjeni pogoji dovoljenosti te poočitve iz 1., 2. ali 3. odstavka 115. člena ZZK.

Udeleženci na vpis, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, ne morejo vplivati, zato tudi zakon v takem primeru ne predvideva možnosti pravnega sredstva.

Ob opisanih pristojnostih pri evidentiranju stanja nepremičnine pa mora zaradi varnosti pravnega prometa in varstva lastninske pravice, nenazadnje pa tudi zaradi povezanosti obeh izvornih evidenc, ob kasnejšem predlogu za glavni vpis zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je predložena za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom nepremičnine, tista, na katero se predlaga vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi že označena z novim identifikacijskim znakom.

Zahtevek za vknjižbo ni utemeljen, če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek. Zemljiškoknjižno sodišče sicer ne sme presojati materialnopravne pravilnosti predložene listine. Za obravnavani primer pa je odločilnega pomena, da mora po izrecnem pravilu 4. odst. 149. člena ZZK-1 presojati popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Vpisa ni mogoče dovoliti, če so podatki o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu nepopolni ali nejasni.

31. čl. ZZK-1 sicer res določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v ZK. Vendar navedeno ne pomeni, da vpis ni dopusten, takoj ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v ZK. Sodišče mora v takem primeru preveriti, ali je nepremičnina, ki je v listini označena s starim identifikacijskim znakom, tista, na katero se predlaga vpis in je v ZK označena z novim identifikacijskim znakom. Predlog za vpis zavrne le, če obstaja dvom o identiteti nepremičnine.

Zemljiškoknjižno sodišče nima zakonskih možnosti, da bi po parcelaciji opravilo izbris služnostne pravice na posameznih parcelah, kjer se služnost ne izvršuje, zgolj na podlagi odločbe o parcelaciji, mapne kopije in fotografij, kot to predlagata pritožnika.