UPRS sodba I U 1523/2014

Pritožba se zavrne.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku zavrnila ugovor tožnika zoper kandidatne liste politične stranke A. za člane Občinskega sveta Občine Jesenice v vseh štirih volilnih enotah in kandidaturo, ki jo je politična stranka A. vložila za župana Občine Jesenice. V obrazložitvi odločbe pojasnjuje potek dotedanjega postopka, ko je tožnikov ugovor sprva zavrgla, po sodbi upravnega sodišča pa ga je zavrnila. Tožnik je v ugovoru navajal, da kandidature niso bile skladne z 51. členom Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV), ker niso bile vložene v skladu z dvema pravilnikoma politične stranke A. Zatrjeval je tudi, da zbor članic in članov lokalnega odbora (v nadaljevanju LO) A. ni bil sklican, niti zbor ni potrjeval kandidatov. V ponovljenem postopku je tožena stranka z ugovorom seznanila tudi LO stranke A. in ga pozvala, naj se izjasni o navedbah pritožnika. Predstavniki LO stranke A. so izjavili, da je bil zbor članov sklican skladno s pravilnikom, vabila za sklic zbora so bila poslana po navadni pošti dne 5. 9. 2014 vsem članom stranke, zbor pa je sklical predsednik odbora. Zbor je bil sklepčen, glasovalo se je s tajnim glasovanjem in z upoštevanjem kvot. Tožena stranka je povabila pritožnika, da osebno pojasni situacijo. Pritožnik je pojasnil, da LO stranke A. ni sklical zbora članov v skladu s pravilnikoma stranke, ker niso bili vabljeni vsi člani in članice LO A., vabila ni prejela vsaj ena tretjina članstva in jim je bilo s tem onemogočeno tajno glasovanje. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da je politična stranka A. predložila svoja pravila ob vložitvi kandidatur, nakar je tožena stranka v postopkih potrjevanja kandidatur preverila, ali so bili kandidati določeni po pravilih stranke. To je ugotavljala na podlagi zapisnikov o določitvi kandidatov, ki jih je politična stranka A. predložila toženi stranki. Iz vseh priloženih zapisnikov in drugih dokumentov je jasno razviden potek glasovanja, število prisotnih, način glasovanja in ostalo. Navedb pritožnika o nepravilnostih ni bilo mogoče ugotoviti.

Pritožnik v pritožbi navaja, da ga je tožena stranka povabila na razgovor in ji je pojasnil, da vabila za zbor članov ni dobil, kot jih tudi niso dobili nekateri drugi člani. Vabila ni prejela vsaj ena tretjina članstva. S tem jim je bilo onemogočeno tajno glasovanje. Izpodbijani odločbi očita, da sploh ni obrazložena. Tožena stranka bi morala najprej ugotoviti stanje članstva stranke A. in pridobiti izkaz, da so bila vabila poslana z navadno pošto. Pri tem obstaja račun za poštnino, ki bi sam zase že izkazal, da je bila pošta sploh oddana. Sam pa dejstva, da vabila ni prejel, ne more dokazovati in dokazno breme ni na njem. Tožena stranka bi morala pridobiti zapisnik o tajnem glasovanju, ki je temelj za ugotavljanje pravilnosti glasovanja, in tudi vse glasovalno gradivo. Iz tega zapisnika mora biti razvidno, kdo je bil v volilni komisiji, ki je ugotavljala volilni rezultat. Na listi je kandidiralo več kandidatov, kot pa je članov stranke, kar sicer ni v nasprotju s pravili, vendar pa obstaja dvom, da je bila volilna komisija pravilno sestavljena. Meni, da so bili v volilni komisiji tudi člani stranke, ki kandidirajo na listah, kar pa je v nasprotju s pravili. Odločitev tožene stranke, ki se opira samo na listine, ki jih je predložila stranka A., je pomanjkljiva in napačna. Brez podlage je ugotovitev, da tožena stranka ni mogla ugotoviti navedb iz tožnikovega ugovora, ker jih tožena stranka sploh ni ugotavljala. Tožena stranka bi morala preveriti način in obseg vabljenja, članstvo v stranki primerjati z listo navzočnosti na zboru članov, preveriti potek samega zbora in sestavo volilne komisije ter zapisnik o tajnem glasovanju, ki je poseben dokument, ločen od zapisnika zbora. Pritožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugodi ugovoru.

Tožena stranka je poslala volilni spis, na pritožbo pa ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 51. člena ZLV politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Zakon torej zavezuje politične stranke, da uredijo postopek za določanje kandidatov s svojimi pravili, izpolnjevanje navedenih pogojev pa mora vlagatelj izkazati ob vložitvi kandidature oziroma liste kandidatov. Iz volilnega spisa, konkretno iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo za župana, je razvidno, da je pri določitvi kandidature sodeloval organ, ki je po pravilih stranke za to določen, to je LO A. Jesenice, zbor članov. Kot je razvidno iz tega zapisnika, je bil ta organ sklepčen, glasovanje pa je bilo tajno. Nadalje je prav tako iz volilnega spisa, konkretno iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidature za člane občinskega sveta, razvidno, da je tudi o tem odločal zbor članov, torej organ, ki je za to pristojen v skladu s pravili stranke. Organ, ki je odločal o kandidatih za člane občinskega sveta, je prav tako bil sklepčen in glasovanje je prav tako bilo tajno. Sodišče sodi, da na podlagi dokumentacije, ki jo je stranka A. bila dolžna predložiti glede na drugi odstavek 72. člena ZLV, ni mogoče ugotoviti dejstev, ki jih zatrjuje pritožnik, torej o tem, da na zbor članov niso bili vabljeni vsi člani. Hkrati pa sodi, da predložena dokumentacija tudi glede na ugovorne navedbe oziroma njihovo izkazanost ni mogla vzbuditi dvoma o pravilnosti kandidacijskega postopka, ter da zato tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je kandidature potrdila.

Sodišče se ne strinja s pritožbeno navedbo, da odločba v zvezi z ugovorom sploh ni obrazložena. Po mnenju sodišča je odločba dovolj obrazložena, da se jo da preizkusiti, saj je tožena stranka dovolj natančno pojasnila, zakaj ni sledila ugovornim navedbam.

Nadalje pritožnik navaja, da bi tožena stranka po njegovem mnenju morala ugotavljati oziroma pridobiti dokaz, da so bila vabila članom poslana z navadno pošto ter da pri tem obstaja račun za poštnino, ki bi sam zase izkazal, da je bila pošta oddana. Pritožnik meni, da dokazno breme ni na njem. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je po mnenju sodišča imela tožena stranka utemeljen razlog, da je svojo odločitev oprla na listine v spisih, iz razlogov, kot so bili že pojasnjeni. Sodišče pojasnjuje, da 72. člen ZLV podrobno določa, kaj vse mora vsebovati kandidatura oziroma lista kandidatov in med temi podatki se ne zahteva, da bi bilo potrebno priložiti tudi dokazila o vabilih članom na postopke kandidiranja. Kadar so vabila poslana z navadno pošto, je nepreverljivo, če so bila poslana vsem članom oziroma bi tako ugotavljanje presegalo razumen obseg dokazovanja v volilnem postopku (ki mora biti hiter). Sodišče se tudi ne strinja s pritožnikom, da ni na njegovi strani dokazno breme, da vabila niso bila poslana. Pritožnik je tisti, ki bi moral priložiti dokaze, da zbor članov ni odločal po pravilih stranke, če to zatrjuje.

Pritožnik tudi navaja, da mora biti iz zapisnika o tajnem glasovanju razvidno, kdo je bil v volilni komisiji. Iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo za župana, kot tudi iz tistega, ki je določil kandidature za člane občinskega sveta, je razvidno, kdo je sklical zbor članov, kdo je vodil delo organa, kdo je vodil zapisnik in kdo so bili overovatelji zapisnika. Iz volilnega spisa je tudi razviden seznam vseh tistih, ki so sodelovali na volilnem zboru. Ni pa razvidno, kako je bila sestavljena volilna komisija, kot jo predvideva 5. člen Pravilnika za določitev kandidatk in kandidatov za volitve za župana in v predstavniške organe lokalne skupnosti. Vendar pa pritožnik v ugovoru ni navajal dvoma v pravilno izvedbo določanja kandidatur preko volilne komisije, torej tožena stranka ni imela podlage za nadaljnje preverjanje dokumentacije izven obsega drugega odstavka 72. člena ZLV. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je odločitev tožene stranke, ki se opira samo na listine, ki jih je predložila politična stranka A., pomanjkljiva in napačna, pa sodišče dodaja, da je iz izpodbijane odločbe razvidno, da občinska volilna komisija svoje odločitve ni oprla zgolj na predložene listine, ampak tudi na izjave, ki jih je pridobila od predstavnikov politične stranke A. ter od pritožnika. Po mnenju sodišča je tako tožena stranka naredila vse, da bi se ugotovilo popolno dejansko stanje.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna, zato je sodišče na podlagi določb 97. člena ZLV ter v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče v navedeni zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je smiselno predlagal pritožnik s predlogom za zaslišanje več prič ter samega sebe, ker se skladno s četrtim odstavkom 59. člena ZUS-1 v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov vselej sodi le na seji, kar smiselno pomeni, da v teh primerih glavna obravnava ni mogoča.