VSK sklep CDn 253/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Murski Soboti zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil dovoljen vpis lastninske pravice na nepremičninah iz uvoda tega sklepa v vrstnem redu vložitve predloga. Predlagatelj je v ugovoru navajal, da je bila na nepremičninah vpisana zaznamba vrstnega reda v njegovo korist, da pa je pomotoma predlagal vpis v vrstnem redu vložitve predloga. Sodišče je ugovor zavrnilo, saj velja v zemljiškoknjižnem postopku načelo dispozitivnosti in je sodišče vezano na predlog.

Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Navaja, da je pomotoma uporabil napačen predlog. Takoj ko je opazil pomoto še v okviru roka za opravičitev predznambe in in še preden je sodišče odločilo o vpisu, je sodišče pozval, da kot notranji uporabnik poseže v predlog ter ga nadomesti z novim ustreznim predlogom. Šlo je za očitno tehnično pomoto pri izbiri postopka vpisa, zato bi moralo sodišče to pomoto odpraviti tako, da bi upoštevalo namen predlagatelja in bi odločilo na podlagi priloženih listin in dovolilo vpis v zaznamovanem vrstnem redu (listine namreč izpolnjujejo vse pogoje za tak vpis). Ker je bilo o pomoti pravočasno obveščeno, s takim ravnanjem ne bi kršilo načela dispozitivnosti. Predlagatelj v nadaljevanju opozarja na napačno stališče sodišča, da je možna le sanacija pomanjkljivosti, če je ugovor vložen po 4. odstavku 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ni pa možna uporaba določb 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o popravi pomot. Poleg tega je treba poudariti, da je nedopustno, da bi predlagatelj trpel škodljive posledice samo zato, ker je bila pomotoma uporabljena napačna oblika zemljiškoknjižnega predloga. Predlagatelj se sklicuje na stališče VSL II Cp 4710/2008. Predlaga spremembo odločbe, tako da se vpis dovoli v zaznamovanem vrstnem redu.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da velja v zemljiškoknjižnem postopku načelo dispozitivnosti in da je sodišče vezano na zemljiškoknjižni predlog. Predmetni zemljiškoknjižni postopek se je začel s predlogom za vpis lastninske pravice v vrstnem redu vložitve predloga. Predlagatelj je, še preden je bilo o njegovem predlogu odločeno, vložil dopis s prošnjo, da se predlog ustrezno spremeni in dovoli vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu in se pri tem skliceval na pravočasno vložene listine, ki utemeljujejo vpis v zaznamovanem vrstnem redu. Vprašanje torej je, ali je med postopkom dopustna sprememba predloga, podobno kot je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) (1), urejena sprememba tožbe. V zemljiškoknjižnem postopku se določbe ZPP, ki dopuščajo spremembo tožbe uporabljajo le smiselno. Upoštevati je treba vse posebnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova temeljna načela, zlasti načelo vrstnega reda. Prav zato spreminjanje predlogov načeloma ni možno, ker bi predlagatelj na ta način lahko izigral načelo vrstnega reda, saj bi dosegel vpis z učinkom pred vložitvijo spremenjenega predloga. Pregled spisa in stanja v zemljiški knjigi pa tudi sicer pokaže, da sodišče predlogu za vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu v nobenem primeru ne bi moglo ugoditi, saj je bil predlog za popravo vložen 13.3.2014, torej po izteku roka iz 71. člena ZZK-1. Zaznamba vrstnega reda je bila namreč opravljena 10.10.2012 in neha veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo. Opisana situacija dodatno potrjuje, da v predmetni zadevi zaradi upoštevanja posebnosti zemljiškoknjižnega postopka (načelo vrstnega reda, prenehanje veljavnosti zaznambe vrstnega reda po izteku roka,..) sprememba predloga ni dopustna, saj bi lahko prišlo do situacije, ko bi s spremembo predloga predlagatelj dosegel, da se prepozen predlog obravnava kot pravočasen.

Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-----------------------------------------

op. št. 1: Sprememba predloga ni urejena niti v ZZK-1 niti v Zakonu o nepravdnem postopku, ki se subsidiarno uporablja v zemljiškoknjižnem postopku po določbi 120. člena ZZK-1. Na podlagi določbe 37. člena ZNP zato pride v poštev kvečjemu smiselna uporaba ZPP.