74. člen ZZK-1

Oškodovanec mora v primerih, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost zaradi kršitve z ustavo varovane človekove pravice, vložiti tudi ustavno pritožbo, da bi se izognil učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo. S tem se sledi materialnopravnemu izhodišču, da je pravica do povračila škode v razmerju do postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti, sekundarna ter da je zato treba upoštevati vsakršno možnost pravnega varstva, če prizadeti z njim lahko uveljavi odpravo zatrjevanih protipravnosti in tako prepreči škodo.

Pri zaznambi vrstnega reda pridobitve lastninske pravice gre za varovalno stvarno pravico, te pa so časovno omejene. To pomeni, da jih je treba v določenem roku opravičiti. Varovalna stvarna pravica se opraviči z vložitvijo predloga za ustrezno vknjižbo v vrstnem redu, ki ga varuje ta varovalna stvarna pravica (prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 74. člena, prvi odstavek 81. člena in 104. člen ZZK-1). Dolžnica v pritožbi trdi, da je "notarju A. A. naložila (le), da je v njenem imenu opravičil zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice". Višje sodišče ugotavlja, da mu je s tem (lahko) naročila (le to), da naj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice (v zaznamovanem vrstnem redu). To pa predstavlja takšno kršitev izdane začasne odredbe, zaradi katere je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno izreklo denarno kazen.

Predlog se zavrne.

Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).

Listine, ki so podlaga za odločanje o (ne)dovoljenosti vpisa, morajo biti priložene predlogu kot listine, ki se vključijo v zbirko listin in to zaradi publicitetnih učinkov vpisov. Glede na to, da pritožnica izjave skrbniškega notarja, ki jo mora sodišče tudi vzeti v obzir, ko odloča o obravnavanem vpisu, predlogu ni priložila kot listine, ki se vključi v zbirko listin, njen predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) Notarski zapis Sporazuma o razveljaviti darilne pogodbe ne utemeljuje predlaganega vpis

V skladu z drugim odstavkom 73. člena ZZK-1 vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Navedeno določilo je jasno in ne daje podlage za razlago, za katero se zavzema pritožnik, in sicer da naj bi bilo načelo vrstnega reda zgolj postopkovno načelo, ki naj ne bi učinkovalo na vpise na podlagi odločb sodišča, ki omejujejo razpolagalno sposobnost lastnika nepremičnine.

Zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice varuje vrstni red vknjižbe ter je njen osnovni namen ta, da bo pridobitelj pridobil lastninsko pravico v zaznamovanem vrstnem redu, torej tako pravico, kot bi jo pridobil, če bi se vpisal kot lastnik takrat, ko je predlagal zaznambo, npr. brez novih obremenitev (hipoteka,...). Vpisi, ki so začeli učinkovati po trenutku učinkovanja zaznambe, so namreč pogojne narave, učinkujejo pod razveznim pogojem (68. člen in naslednji členi ZZK-1). Ko predlagatelj vloži predlog za vpis lastninske pravice, mora, če želi doseči vpis v zaznamovanem vrstnem redu, podati tudi izrecen zahtevek za vpis v zaznamovanem vrstnem redu. Predlagatelj, ko je predlagal vknjižbo pridobitve lastninske pravice, ni predlagal te vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu (prim. 74. člen ZZK-1), zato je sodišče prve stopnje v predhodnem postopku vpisalo lastninsko pravico z učinkom na dan vložitve predloga. Ni pa mogoče, tega tudi zakon ne predvideva, ko se torej ne predlaga vknjižba (oz. je že opravljena) samostojno, kot želi sedaj doseči predlagatelj, predlagati "vpis" v vrstnem redu zaznambe oziroma spremeniti časa učinkovanja vpisa s sklicevanjem na zaznamovan vrs

Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.

1. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda. 2. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev vpisa, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.

Vprašanje je, ali je med zemljiškoknjižnim postopkom dopustna sprememba predloga, podobno kot je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), urejena sprememba tožbe. V zemljiškoknjižnem postopku se določbe ZPP, ki dopuščajo spremembo tožbe uporabljajo le smiselno. Upoštevati je treba vse posebnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova temeljna načela, zlasti načelo vrstnega reda. Prav zato spreminjanje predlogov načeloma ni možno, ker bi predlagatelj na ta način lahko izigral načelo vrstnega reda, saj bi dosegel vpis z učinkom pred vložitvijo spremenjenega predloga.

Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise (prvi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1), pri čemer je res, da ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpisi izgubijo veljavo.

Glede na 73. člen ZZK-1 zaznamba vrstnega reda ne predstavlja ovire za konkretni vpis zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ki začne učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.

V konkretni zadevi je bil predlog za zaznambo vrstnega reda vložen 9.3.2011, vendar o predlogu ni bilo odločeno do 1. maja 2011, zato bi v skladu z določbo tretjega odstavka 94. člena ZZK-1C sodnik moral uporabiti 71. člen noveliranega zakona. V 71. členu ZZK-1 je rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda določen drugače, kot je bil v starem zakonu. Po tej določbi zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od njenega vpisa v zemljiško knjigo. Nova pa so tudi pravila o izvedbi vpisov. Po prvem odstavku 177. člena ZZK-1 se izvedejo vpisi v informatizirano glavno knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa. Kot pravilno navaja pritožba je računalniška aplikacija ob izvedbi pravnomočnega sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda avtomatično izračunala datum izteka veljavnosti zaznambe (drugi odstavek 71. člena ZZK-1).

Prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila se zaznamuje v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPES. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Lastnik poslovnega deleža in s tem družbenik torej ne more biti nekdo, ki ni odvetnik in ki istočasno ne opravlja te dejavnosti v družbi.

Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar pa ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča.

Pravila, ki veljajo za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, se po 7. odstavku 234. člena ZZK-1, na katerega se sklicuje pritožba, res smiselno uporabljajo tudi za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice ali druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka, vendar sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda po presoji pritožbenega sodišča ni takšna listina. Na podlagi sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda ni mogoče doseči vknjižbe lastninske ali druge stvarne pravice, pač pa takšna zaznamba po 1. odstavku 68. člena ZZK-1 zgolj varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Gre torej za vpis pravnega dejstva in ne pravice.

Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo dejstva, da se sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda v ustreznem odpravku nahaja v sodnem spisu istega sodišča in iste zemljiške knjige, zato je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena.

Zaznamba vrstnega reda je posebno razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice. Od razpolagalnih pravnih dejanj, ki so podlaga za vknjižbo lastninske pravice, se razlikuje po tem, da razpolagalni pravni posel zaznambe vrstnega reda ni opravljen v korist določene osebe.