VSM Sklep II Kp 39554/2016

Pritožbi zagovornikov obdolženega J.V. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega J.V. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 1 leto in 1 mesec zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v roku treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženi dolžan vrniti stroške tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter plačati sodno takso.

2Zoper sodbo so se pritožili obdolženčevi zagovorniki zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji. Sodišču druge stopnje predlagajo, da sodbo spremeni tako, da obdolženca obtožbe oprosti ali da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožniki uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka niso opredelili, po pritožbeni obrazložitvi pa je razumeti, da imajo v mislih bistveno kršitev določb iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Pravijo namreč, da sodišče prve stopnje ugotovitev o odločilnih dejstvih, kot so delež uporabne konoplje in potrebe povprečnega oziroma nadpovprečnega uživalca konoplje ne bi smelo temeljiti zgolj na izpovedbah prič M.E. in R.K., temveč bi moralo zaradi narave navedenih odločilnih dejstev slediti dokaznim predlogom po postavitvi ustreznih izvedencev. Še zlasti, ker je M.E. vodil predkazenski postopek zoper obdolženega, in ker je R.K. zaposlen pri Nacioanlnem forenzičnem laboratoriju, ki je organizacijska enota Generalne policijske uprave.

5V pritožbeni obrazložitvi prepoznana kršitev ni podana. Nobenega dvoma ni, da ima vsakdo pravico, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič, ob enakih pogojih kot veljajo za obremenilne priče (tretji d odstavek 6. člena Konvencije o človekovih pravicah - v nadaljevanju EKČP). Zato je tudi jasno, da mora biti vsakomur zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist (3. alineja 29. člena Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju Ustava). Obe zagotovili se v kazenskem postopku uresničujeta skozi obdolženčevo pravico navajanja dejstev in predlaganja dokazov, ki bi mu lahko koristila (tretji odstavek 16. člena ZKP). Razlika med navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov je med drugim tudi ta, da predlaganju dokazov sledi odločitev sodišča, ki je lahko za predlagatelja pozitivna ali negativna, sicer proste presoje iz prvega odstavka 18. člena ZKP in nenazadnje neodvisnosti sodnikov iz 25. člena Ustave ter prvega odstavka 6. člena EKČP ne more biti. Povzeto smiselno izhaja iz same pritožbene obrazložitve, ko pritožniki pravilno navajajo merila (odločilnost, nujnost ipd.), ki morajo biti dosežena, da bi sodišče posameznemu dokaznemu predlogu sledilo. Ali in kdaj so ta merila dosežena, je kot rečeno stvar proste presoje (ocene) sodišča, ki je lahko enako kot prosta presoja v zvezi s katerimkoli predmetom odločitve pravilna ali zmotna. V primerih, ko je sodišče o dokaznih predlogih pozitivno odločalo, citirana zagotovila ter pravice obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP po naravi stvari ne morejo biti kršene, pri negativni odločitvi pa le, ko dokazni predlogi po sodišču niso bili ocenjeni. Tedaj so bili zavrnjeni že vnaprej (a priori) in brez ozira na morebitne obdolženčeve koristi, ki morajo biti po navedenih zagotovilih spoštovane. Drugače je, ko so bili dokazni predlogi zavrnjeni po, sicer zmotni oceni sodišča, ko očitka apriornosti in neupoštevanja obdolženčevih koristi nista na mestu, je pa zato možno utemeljeno dvomiti v ugotovljeno dejansko stanje.

6V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazna predloga pritožnikov po postavitvi izvedenca s področja prepovedanih drog ter izvedenca medicinske stroke. Oba dokazna predloga sta bila zavrnjena kot nepotrebna, kar je v 5. točki obrazložitve sodbe podrobneje navedeno. Jedro je, da so bila odločilna dejstva v zadostni meri ugotovljena z že izvedenimi dokazi. Glede tega pa se sodišče druge stopnje s pritožbeno grajo strinja. Res je sicer, da je bilo obdolženčevo zdravstveno stanje, ki ga je po zagovoru vodilo v gojenje in hrambo konoplje, ugotovljeno po zaslišanju zdravnikov dr. I.H. in dr. A.P. ter da je podobno mogoče ugotoviti še po predloženi medicinski dokumentaciji. Res je tudi, da je priča R.K. po dopolnjenem poročilu o preiskavi izpovedoval glede količine gojene in hranjene konoplje ter koliko jo je treba uporabiti za izdelavo tako imenovane smole, medtem ko je priča M.E. izpovedoval o dnevni porabi povprečnega uživalca konoplje. Ker pa je obdolženčev namen za prodajo konoplje po opisu dejanja dokazovan le z njeno veliko količino, in ker je na drugi strani obdolženi v zagovoru navajal namen, ki ga po izpovedbah zaslišanih zdravnikov in podatkih iz zdravstvene dokumentacije ni mogoče izključiti, se posebna skrb za pravilnost ugotovljene količine, uporabnosti in kakovosti konoplje iz pritožbene obrazložitve izkaže za utemeljeno. Posredi je namreč prelomnica, ki je zgolj z zaslišanji tako imenovanih izvedenih prič ter z lastno, še vedno laično oceno ni mogoče preseči, ampak si je treba pomagati z znanji izvedencev z ustreznih področij.

7To sta po utemeljeni pritožbeni oceni izvedenec s področja prepovedanih drog ter izvedenec medicinske stroke. Prvi utegne prispevati k popolno ugotovljenemu dejanskemu stanju z mnenjem o količini, uporabnosti ter kakovosti gojene in hranjene konoplje ter v kolikem času jo je povprečen uživalec in uživalec z zdravstvenimi težavami, kot pestijo obdolženca, objektivno sposoben zaužiti. Bodisi s kajenjem, ko je konoplja primešana tobaku, ali po izdelani smoli oziroma v kombinaciji obeh načinov. Izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke pa je lahko koristno zato, da bi bila v povezavi s predhodnim mnenjem ugotovljena smiselnost in učinkovitost lajšanja obdolženčevih zdravstvenih težav z navedenimi načini uživanja konoplje ter dolžina obdobja, znotraj katerega je to medicinsko utemeljeno početi.

8Glede na možno dopolnitev dejanskega stanja z novimi dejstvi ter posledično možni vpliv na ugotovitev o dokazanosti kaznivega dejanja, se sodišče druge stopnje z zatrjevano kršitvijo kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP ter s pritožbenimi nasprotovanji odločbi o kazenski sankciji ni ukvarjalo, ampak je po utemeljeni pritožbi napadeno sodbo, skladno s podrejenim pritožbenim predlogom razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP). To bo dokazni postopek v celoti ponovilo, ga dopolnilo z izvedbo novih dokazov in v zadevi še enkrat odločilo.