VSM sklep IV Kp 44248/2016

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Okrajno sodišče v Ljutomeru je s sklepom K 44248/2016 z dne 14. 3. 2017 na podlagi 437. člena v zvezi s 429. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti, zunanji oddelek v Ljutomeru, št. Kt 11013/2014 z dne 1. 3. 2017, ki je bil vložen zoper obdolženo V.P. zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in sicer iz razloga 3. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, ker so podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke in njene zagovornice, proračun.

2Zoper tak sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in obtožbo dopusti ter zadevo vrne v ponovno sojenje.

3Na pritožbo je podala odgovor zagovornica obdolženke, odvetnica M.K. iz Ljutomera. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je obtožni predlog zoper obdolženko zavrglo, ker je ugotovilo, da so podani pogoji iz 3. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, in sicer so podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon. Prvostopno sodišče namreč ugotavlja, da gre pri kaznivem dejanju ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena ZKP, za katero je okrožno državno tožilstvo zoper obdolženko dne 1. 3. 2017 vložilo obtožni predlog št. Kt 11013/2014, za že presojeno stvar, ker se obdolženi očita, da naj bi ponarejeno listino uporabila kot pravo na ta način, da je dne 22. 8. 2012 zaposlenim na Upravni enoti L. kot zastopnica Turističnega društva nočni pohodnik in center interesnih dejavnosti P. (v nadaljevanju: društvo), predložila zapisnik občnega zbora društva z dne 18. 8. 2012, na katerem je bil kot zapisnikar naveden Z.H. in overovatelj J.K. ter sta poleg njunih imen bila podpisa Z.H. in J.K., pri tem pa je vedela, da zapisnika nista podpisala Z.H. in J.K. ter je tako ponarejeno listino uporabila kot pravo, očitek, da je obdolženka dne 22. 8. 2012 s sklepom občnega zbora društva z dne 18. 8. 2012 in poročilom društva dopolnila vlogo, pa je med drugim vsebovan v opisu kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, katerega je bila pravnomočno oproščena s sodbo prvostopnega sodišča z dne 19. 6. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 19234/2014 z dne 5. 3. 2015. Po ugotovitvi prvostopnega sodišča bi lahko šlo za realen stek kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja overitev lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, pri čemer gre za isti historičen dogodek in bi bilo pravilno, če bi se vodil enoten postopek. Ker velja prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, v primeru izreka oprostilne in zavrnilne sodbe ter ustavitve kazenskega postopka pa domneva nedolžnosti, ki je ustavna in zakonska pravica, je sodišče prve stopnje z napadenim sklepom odločilo, da obtožni predlog, vložen zoper obdolženko, zavrže.

6Okrožni državni tožilec pravilnost napadenega sklepa utemeljeno graja.

7Načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (načelo ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave Republike Slovenije, ki določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno obsodbo oproščen ali obsojen. Ponovno sojenje torej ni dopustno, če je podana identiteta kaznivih dejanj (element idem), načelo je uzakonjeno tudi v prvem odstavku 10. člena ZKP ter v prvem odstavku 4. člena Protokola št. 7 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP). Temeljni izhodiščni pristop pri ugotovitvi morebitne kršitve načela, ki mu z odločbo U-I-24/10-12 z dne 12. 4. 2012, tč. 12, sledi Ustavno sodišče RS, je Evropsko sodišče za človekove pravice postavilo v sodbi S.Z. proti Rusiji z dne 10. 2. 2009, v kateri je poenotilo dotedanjo sodno prakso in presodilo, da ponovni pregon, sojenje ali kaznovanje posameznika za drugo kaznivo dejanje, ki izhaja iz istih dejstev, ki so identična ali v bistvu enaka, kot tista, ki so bila podana za prvo kaznivo dejanje, ni dopustno.(1)

8Tudi Vrhovo sodišče RS se v več svojih sodbah o presoji kršitev 31. člena Ustave sklicuje na navedeno sodbo ESČP v zadevi Z., med drugim v sodbi I Ips 36893/2010-423 z dne 13. 3. 2014. V njej podrobno pojasnjuje kdaj gre za isto stvar oziroma eno dejanje v procesnem smislu. Ustavno sodišče pa je v citirani zadevi U-I-24/10/2012 presodilo, da je v zvezi z istim historičnim dogodkom dopustno ponovno sojenje le, če sodišče ne izhaja iz enakega opisa dejanja oziroma identičnih ali v bistvenem enakih dejstev, zaradi katerih bi bil mogoč sklep, da gre pri obeh, to je pri že razsojenem dejanju in novem dejanju, za isto stvar. Po stališču Ustavnega sodišča lahko iz enega historičnega dogodka izhaja več kaznivih dejanj (oziroma kaznivih dejanj in prekrškov) in je posamezniku mogoče soditi za ta kazniva dejanja, če za podlago nimajo istih ali bistveno enakih dejstev. Pomembno je, da ne gre za ponovno sojenje o bistveno istem kaznivem ravnanju, pri čemer je iz stališča Ustavnega sodišča razbrati, da je za presojo odločilen opis dejanja. Višje sodišče je zato pri presoji, ali so dejstva v obeh kazenskih zadevah ista oziroma bistveno enaka, izhajalo iz primerjave konkretnih dejanskih stanov oziroma primerjave dejanskih stanj, kot sta opisani v izreku pravnomočnih sodb in v izreku napadenega sklepa in za kateri pritožnik zatrjuje, da nista enaka. Pri tem izhaja iz opisov obeh kaznivih dejanj, torej opisa kaznivega dejanja overovitve lažne vsebine po členu 253/I KZ-1 iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljutomeru I K 19234/2014 z dne 19. 6. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Kp 19234/2014 z dne 5. 3. 2015 in opisa kaznivega dejanja iz obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti Kt 11013/2014 z dne 1. 3. 2017, za kaznivo dejanje ponarejanja listin po členu 251/I KZ-1.

9S pravnomočno sodbo je bila V.P. po 1. točki 358. člena ZKP oproščena obtožbe, da naj bi spravila pristojni organ v zmoto in s tem dosegla, da je ta v javni listini potrdil kar koli lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu na ta način, da je 29. 6. 2012 na Upravno enoto Ljutomer vložila vlogo za izbris društva - zveze društev iz registra društev društvo Turistično društvo nočni pohodnik in center interesnih dejavnosti - P. 29, kjer je pod rubriko Prilagam naslednje obvezne priloge, pod točko 2 obkrožila, da so priloge priložene in sicer poročilo o razpolaganju s premoženjem društva - zveze, iz katerega je razvidno obseg sredstev in drugega premoženja društev, na način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve v proračun ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja ter dne 22. 8. 2012 dopolnila vlogo s sklepom občnega zbora društva z dne 18. 8. 2012 in poročilom društva, da ne razpolaga z nobenim premoženjem, kakor tudi ne z nobenimi proračunskimi sredstvi, pri tem pa je vedela, da ni navedla, da ima društvo neporavnane obveznosti do I.K. po sodbi Delovnega sodišča Maribor, Oddelek v Murski Soboti Pd 244/2011 z dne 13. 3. 2012, ki je postala pravnomočna dne 29. 5. 2012, v višini 2.939,16 EUR s pripadajočimi obrestmi ter tako ravnala v nasprotju z 38. členom Zakona o društvih, saj v poročilu ni navedla načina poravnavanja vseh obveznosti društva, s čimer je delavce na Upravni enoti Ljutomer zavedla, da so izdali odločbo št. 215-101/2012-5 z dne 24. 9. 2012, s katero se iz registra društev, ki ga vodi Upravna enota L., izbriše Turistično društvo nočni pohodnik in center interesnih dejavnosti P. V izreku napadenega sklepa pa je sodišče prve stopnje zavrglo obtožni predlog zoper obdolženko, da naj bi ponarejeno listino uporabila kot pravo, na ta način, da je dne 22. 8. 2012 zaposlenim na Upravni enoti L. kot zastopnica Turističnega društvo nočni pohodnik in center interesnih dejavnosti P. predložila zapisnik občnega zbora društva z dne 18. 8. 2012, na katerem je kot zapisnikar bil naveden Z.H. in kot overovatelj J.K. ter sta bila poleg njunih imen podpisa Holc Zvonko in J.K., pri tem pa je vedela, da zapisnika nista podpisala Z.H. in J.K. ter je tako ponarejeno listino uporabila kot pravo.

10Iz primerjave opisov dejanj, na katerem sloni tudi pritožba, je razvidno, da se dejstva prekrivajo zgolj v očitku, da je obdolžena dne 22. 8. 2012 zaposlenim na Upravni enoti L. kot zastopnica Turističnega društva nočni pohodnik in center interesnih dejavnosti P. predložila zapisnik občnega zbora društva Turistično društvo nočni pohodnik in center interesnih dejavnosti P. z dne 18. 8. 2012. V pravnomočni sodbi niti v izreku niti v obrazložitvi ni navedeno, da bi naj prav naveden zapisnik bil ključen element kaznivega dejanja overovitev lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, in pritožba pravilno ugotavlja, da ta okoliščina ni pomenila bistva obtožbe, po katerem je teklo prvo sojenje obdolženki. Pri tem pritožba pravilno poudarja, da je sodišče prve stopnje v sodbi K 19234/2014 z dne 19. 6. 2014 na str. 5 v točki 6 navedlo, da ostale prebrane listine v postopku niso bile relevantne, kar se je nanašalo na sklep občnega zbora društva Turistično društvo nočni pohodnik in center interesnih dejavnosti P., z uporabo katerega se obdolženki v zavrženem obtožnem predlogu očita kaznivo dejanje po prvem odstavku 251. člena KZ-1.

11Očitek predložitve zapisnika občnega zbora Turističnega društva nočni pohodnik in center interesnih dejavnosti P. z dne 18. 8. 2012 torej ni dejstveno izčrpan s pravnomočno sodbo, kot to pravilno ugotavlja pritožba, v preostalem pa se opisa obeh kaznivih dejanj niti ne prikrivata, pri čemer je kaznivo dejanje iz pravnomočne sodbe tudi časovno širše opredeljeno kot kaznivo dejanje iz napadenega sklepa. V pravnomočno zaključenem kazenskem postopku se ni ugotavljalo, ali je zapisnik občnega zbora društva z dne 18. 8. 2012 ponarejena listina, ni se ugotavljalo, kdo bi jo naj ponaredil, bistvo obtožbe pa tudi ni bilo v tej listini, temveč v predložitvi poročila društva, da to ne razpolaga z nobenim premoženjem in da nima neporavnanih finančnih obveznosti, saj se je obdolženki očitalo, da je vedela, da ima društvo take finančne obveznosti do I.K. po sodbi Delovnega sodišča v Mariboru, oddelek v Murski Soboti Pd 244/2012 z dne 12. 3. 2012 v višini 2.939,16 EUR s pripadajočimi obrestmi, pa je to zamolčala in tako ravnala v nasprotju z 38. členom Zakona o društvih ter pri tem zavedla delavce na Upravni enoti L., da so izdali odločbo št. 215-101/2012-5 z dne 24. 9. 2012.

12Dejstva, ki opredeljujejo kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, in je opisano v izreku napadenega sklepa, torej niso enaka dejstvom, ki opredeljujejo kaznivo dejanje overovitev lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 iz že citirane pravnomočne sodbe, čeprav gre za krajevno in časovno delno povezani ravnanji obdolženke. Zato načelo prepovedi večkratnega sojenja ne bo kršeno, če bo sodišče prve stopnje obtožbo, ki jo je zavrglo z napadenim sklepom, dopustilo, kot to predlaga pritožba in nadaljevalo postopek zoper obdolženko.

13Iz navedenih razlogov, ker torej ne gre za ponovno sojenje o isti stvari, kar pravilno uveljavlja pritožba, je bilo pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje z napadenim sklepom bistveno kršilo določbe tretjega odstavka 277. člena ZKP s tem, ko je ugotovilo, da so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, navedeno pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost napadenega sklepa, vsled česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

---.---

Op.št.(1) : Sodba VS RS I Ips 12608/2014 z dne 16. 2. 2017, tč. 11;