VSM sklep IV Kp 27761/2014

I. Pritožba priče D.R. se zavrne kot neutemeljena.

II. Priča D.R. je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I K 27761/2014 z dne 13. 10. 2016 odločilo, da se priči D.R. v skladu s tretjim odstavkom 309. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZKP izreče denarna kazen v višini 200,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga. Če denarne kazni ne bo mogoče prisilno izterjati, jo bo sodišče na podlagi 130. člena ZKP izvršilo tako, da bo za vsakih 42,00 EUR določilo en dan zapora.

2Zoper ta sklep se je D.R. pritožil. Navaja, da je bil na dan pričanja v tujini na izobraževanju za delo v Avstriji, vendar pisnega opravičila nima. Trenutno je nezaposlen in nikakor ni zmožen plačati kazni, prav tako pa tudi ne bi rad šel v zapor zaradi tega, ker ni podal izjave. Sodišče prosi še za eno možnost.

3Pritožba ni utemeljena.

4Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati. Če ne, in če za to nima opravičila, je lahko denarno kaznovana (tretji odstavek 309. člena ZKP). V obravnavani zadevi je bil D.R. kot priča pravilno in pravočasno vabljen na narok za glavno obravnavo dne 13. 10. 2016, v vabilu je tudi bil opozorjen na posledice neopravičenega izostanka (da lahko sodišče v takem primeru zoper njega odredi, da se ga privede s silo, da ga lahko kaznuje z denarno kaznijo in da mu lahko naloži plačilo stroškov za privedbo, preložitev glavne obravnave in drugih stroškov postopka, ki jih povzroči po svoji krivdi, kot tudi sodno takso). Ker se D.R. naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni z ničemer opravičil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu je izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR. D.R. je šele v pritožbi zatrjeval, da je bil na dan pričanja na izobraževanju v tujini zaradi zaposlitve v Avstriji, vendar dokazov, ki bi utemeljevali njegove navedbe, torej, ki bi utemeljevali opravičenost njegove odsotnosti z naroka ni predložil. Zato tudi pritožbeno sodišče utemeljenosti opravičila ni moglo preizkusiti.

5Pritožba, ki se sklicuje na zgolj zatrjevane slabe pritožnikove premoženjske razmere, ne more biti uspešna, saj navedeno ni razlog za drugačno odločitev, kot jo je v obravnavi zadevi sprejelo sodišče prve stopnje.

6Odločitev sodišča prve stopnje se tako pokaže kot pravilna in zakonita, pritožba priče pa kot neutemeljena, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena ZKP in prvem odstavku 94. člena ZKP ter Zakonu o sodnih taksah, sodna taksa pa je bila odmerjena po tarifni številki 74013 Taksne tarife.