130. člen ZKP

Pritožbeno sodišče je po preizkusu razlogov napadenega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog priče za nadomestitev disciplinske denarne kazni z delom v splošno korist nedovoljen, zato ga je utemeljeno zavrglo.

Da bi lahko sodišče izostanek katerega od procesnih udeležencev z glavne obravnave opravičilo, mora biti prehodno seznanjeno z okoliščinami, ki so izostalemu procesnemu udeležencu preprečevale prihod na sodišče.

Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je pravilno ugotovilo, da pritožnik denarne kazni ni plačal v roku 15 dni, ki mu je bil določen v plačilnem nalogu Okrajnega sodišča v Mariboru III K 9200/2014 z dne 17. 3. 2015, izterjava denarne kazni je bila neuspešna.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je stečajni postopek začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka, vendar je v nadaljevanju zmotno in predvsem preuranjeno zaključilo, da se denarna kazen ne da oziroma se ne bo dala prisilno izterjati. To okoliščino bo namreč mogoče ugotoviti šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenega, v katerem je sicer Republika Slovenija prijavila med drugimi tudi terjatev iz naslova te denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR (list. št. 463 in 464 v spisu). Šele po tem, če denarna kazen ne bo plačana iz unovčene stečajne mase oziroma, če je prostovoljno ne bo plačal niti obsojeni sam, bo lahko sodišče ponovno začelo oziroma nadaljevalo s prisilno izterjavo te denarne kazni v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje sicer pravilno odločilo s sodbo, vendar je svojo odločitev napačno oprlo na določbo 130. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki velja le za prisilno izterjavo denarnih kazni, predpisanih v ZKP, namesto pravilno na določbo šestega odstavka 129.a člena ZKP, ki se nanaša na spremembo denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora. Posledično je napačno določilo število dn

Sodišče prve stopnje je o načinu izvršitve denarne kazni odločilo v okviru določbe prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa, da v primeru, če se denarna kazen na da prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Stranska denarna kazen je bila torej le prišteta k izrečeni enotni glavni kazni ter v ničemer spremenjena, pa zato v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da pri tem v izreku tudi ni določen način njene izvršitve v primeru njene prisilne neizterljivosti, nima za posledico nezakonitost izreka napadene sodbe, v katerem je odločeno, da se denarna kazen izvrši tako, da se določi 100 dni zapora. Sodišče prve stopnje je odločilo le o načinu izvršitve denarne kazni, za katero je ugotovilo, da je bila izrečena s pravnomočno sodbo, da je obsojenka ni plačala in da se denarna kazen tudi ni dala prisilno izterjati.

Okoliščina, da odvetnik nikoli prej ni bil denarno kaznovan, ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj je odvetnikovo ravnanje na glavni obravnavi pravilno ocenilo kot kršitev reda na glavni obravnavi, s tem, ko je posegal v besedo tožilke, izvedenke in po tem, ko so mu bili izrečeni že vsi drugi disciplinski ukrepi. Ker se je glavna obravnava nadaljevala, okoliščina, da odvetniku na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 ni bil izrečen opomin, ni odločilna, saj iz zapisnika o navedeni glavni obravnavi izhaja, da je zagovornik kršil red na glavni obravnavi, ko je posegal v besedo izvedenke, ne da bi mu pri tem sodišče dalo besedo. Pritožnica namreč prezre, da je sodnica na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 zagovornika posebej opozorila, da mu ne dovoli posegati v besedo izvedenke in ga opozorila na disciplinsko sankcijo, pa je s poseganjem v navajanje izvedenke nadaljeval, kot to izhaja iz navedenega zapisnika.

Ker ZKP izrecno ne omogoča plačila denarne kazni kot disciplinske sankcije v obrokih, sodišče takšnega načina plačila ne more določiti.

Za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče na podlagi 6. odstavka 129a člena ZKP določi trajanje zapora v skladu s členom 87 KZ-1. Obsojenčevo slabo finančno stanje ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska določi en dan zapora.

Dasi je sodnica obdolženca telefonično obvestila o spremembi datuma nadaljevanja glavne obravnave, te pa se obdolženi, ne da bi izostanek opravičil, ni udeležil, niso bili podani pogoji po 3. odstavku 442. člena ZKP za sojenje v obdolženčevi odsotnosti. Po 2. odstavku 130. člena ZKP je tak način vabljenja ali sporočanja dopusten za vse sodelujoče v kazenskem postopku, le obdolžencu je vabilo potrebno vročiti v skladu s 123. členom ZKP.