iuris
§ zakonZakon o kazenskem postopku · ZKP · velja od 1. 1. 1995

309. člen ZKP

Sodna praksa: 16 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 8. 2022Vse odločbe ↓
  • VSM Sklep IV Kp 57811/2019Višje sodišče v Mariboru · 2022

    V obravnavanem časovnem obdobju (28. 9. 2021) je veljal Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21 in 152/21 - v nadaljevanju Odlok 147/21). Čeprav je slednji v 1. alineji drugega odstavka 5. člena določal, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka navedenega člena (delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost), pa zgolj na podlagi te določbe ni bilo mogoče zakonito omejiti dostopa do sodišč. Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red (6. člen Zakona o sodiščih - ZS), ob razglašenih izrednih dogodkih pa še predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo (83.a člen ZS), zaradi česar odlok izvršilne veje oblasti ne more nadomestiti odsotnosti zahtevane podlage za omejevanje pravice do sodnega varstva. Da dne 28. 9. 2021 ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pritožniku, ki ni izpolnjeval pogojev PCT, zakonito onemogočen

  • VSM Sklep IV Kp 10718/2020Višje sodišče v Mariboru · 2022

    Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT na sodiščih je v obdobju od 9. 11. 2021 do 21. 2. 2022 temeljilo neposredno na 83.a členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), na podlagi katerega je predsednik Vrhovnega sodišča RS izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/21, 199/21 in 23/22). Ta je v poglavju 3.1 izrecno določala, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen oseb, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne.

  • VSM Sklep IV Kp 15239/2020Višje sodišče v Mariboru · 2022

    Ugotavljanje upravičenja izostanka z glavne obravnave.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

16 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 8. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–16 od 16
  • VSM Sklep IV Kp 57811/2019
    Višje sodišče v Mariboru · 11. 8. 2022

    V obravnavanem časovnem obdobju (28. 9. 2021) je veljal Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21 in 152/21 - v nadaljevanju Odlok 147/21). Čeprav je slednji v 1. alineji drugega odstavka 5. člena določal, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka navedenega člena (delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost), pa zgolj na podlagi te določbe ni bilo mogoče zakonito omejiti dostopa do sodišč. Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red (6. člen Zakona o sodiščih - ZS), ob razglašenih izrednih dogodkih pa še predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo (83.a člen ZS), zaradi česar odlok izvršilne veje oblasti ne more nadomestiti odsotnosti zahtevane podlage za omejevanje pravice do sodnega varstva. Da dne 28. 9. 2021 ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pritožniku, ki ni izpolnjeval pogojev PCT, zakonito onemogočen

  • VSM Sklep IV Kp 10718/2020
    Višje sodišče v Mariboru · 27. 7. 2022

    Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT na sodiščih je v obdobju od 9. 11. 2021 do 21. 2. 2022 temeljilo neposredno na 83.a členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), na podlagi katerega je predsednik Vrhovnega sodišča RS izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/21, 199/21 in 23/22). Ta je v poglavju 3.1 izrecno določala, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen oseb, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne.

  • VSM Sklep IV Kp 15239/2020
    Višje sodišče v Mariboru · 12. 4. 2022

    Ugotavljanje upravičenja izostanka z glavne obravnave.

  • VSM Sklep IV Kp 21036/2015
    Višje sodišče v Mariboru · 23. 12. 2021

    Pritožbeno sodišče je po preizkusu razlogov napadenega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog priče za nadomestitev disciplinske denarne kazni z delom v splošno korist nedovoljen, zato ga je utemeljeno zavrglo.

  • VSM Sklep IV Kp 52045/2020
    Višje sodišče v Mariboru · 4. 5. 2021

    Da bi lahko sodišče izostanek katerega od procesnih udeležencev z glavne obravnave opravičilo, mora biti prehodno seznanjeno z okoliščinami, ki so izostalemu procesnemu udeležencu preprečevale prihod na sodišče.

  • VSM Sklep IV Kp 12887/2017
    Višje sodišče v Mariboru · 14. 11. 2019

    Opravičevanje izostanka z glavne obravnave in njegova opravičljivost sta dve različni stvari. Zato tudi, če bi držalo, da je sodna tolmačka izostanek opravičevala, kar bi jasno moralo biti storjeno pred glavno obravnavo, nujno ne pomeni, da je bil njen izostanek opravičljiv. Še zlasti v primeru trdovratnega spanca in kljub naporom predhodnega večera, na katere se pritožnica šele sedaj v pritožbeni obrazložitvi sklicuje. Gre namreč za razlog, izključno na strani procesnega udeleženca in ne za samostojni razlog, ki bi temu prihod na sodišče kakorkoli onemogočal.

  • VSL Sklep II Kp 8522/2013
    Višje sodišče v Ljubljani · 26. 9. 2018

    Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da priča na glavno obravnavo dne 20. 6. 2018 ni pristopila, niti ni svojega izostanka opravičila. Glede na zgoraj opisano, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik s predlogom, da sodišče prekliče neupravičeno plačilo denarne kazni, ne more uspeti in ker višine denarne kazni niti ne izpodbija, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

  • VSM Sklep IV Kp 27231/2015
    Višje sodišče v Mariboru · 14. 3. 2018

    Okoliščina, da se je priča dogovorila za sestanek v tujini, pri čemer ta ni bil neodložljiv, ni razlog, ki bi ga sodišče štelo za opravičeno odsotnost priče z glavne obravnave, o kateri je bila priča pravilno in pravočasno obveščena ter tudi poučena o posledicah, če se glavne obravnave ne udeleži in svoje odsotnosti ne opraviči z opravičljivim razlogom. Sicer pa pritožnik tudi ni predložil prav nobenega dokazila, s katerim bi podkrepil svoja pritožbena izvajanja v zvezi z navedenim. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožnik neupravičeno izostal z glavne obravnave, na katero je bil v redu povabljen, ter mu na podlagi tretjega odstavka 309. člena ZKP pravilno izreklo denarno kazen, določeno v prvem odstavku 78. člena istega zakona.

  • VSM sklep IV Kp 27761/2014
    Višje sodišče v Mariboru · 11. 4. 2017

    Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati. Če ne, in če za to nima opravičila, je lahko denarno kaznovana (tretji odstavek 309. člena ZKP). V obravnavani zadevi je bil D.R. kot priča pravilno in pravočasno vabljen na narok za glavno obravnavo dne 13. 10. 2016, v vabilu je tudi bil opozorjen na posledice neopravičenega izostanka (da lahko sodišče v takem primeru zoper njega odredi, da se ga privede s silo, da ga lahko kaznuje z denarno kaznijo in da mu lahko naloži plačilo stroškov za privedbo, preložitev glavne obravnave in drugih stroškov postopka, ki jih povzroči po svoji krivdi, kot tudi sodno takso). Ker se D.R. naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni z ničemer opravičil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu je izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR. D.R. je šele v pritožbi zatrjeval, da je bil na dan pričanja na izobraževanju v tujini zaradi zaposlitve v Avstriji, vendar dokazov, ki bi utemeljevali njegove navedbe, torej, ki

  • VSM sklep IV Kp 33572/2015
    Višje sodišče v Mariboru · 9. 3. 2017

    Ker ZKP izrecno ne omogoča plačila denarne kazni kot disciplinske sankcije v obrokih, sodišče takšnega načina plačila ne more določiti.

  • VSK sklep II Kp 501/2013
    Višje sodišče v Kopru · 15. 5. 2014

    Ali gre za opravičen izostanek z glavne obravnave presoja sodišče. Strinjati se je sicer treba s pritožnico, da je bolezen lahko opravičljiv razlog za izostanek, vendar mora biti ustrezno izkazana z zdravniškim spričevalom. Če takšnega dokazila priča ni mogla predložiti, ker je, kot trdi v pritožbi, brez ustreznega zdravstvenega zavarovanja, bi to morala navesti in izkazati že v opravičilu za svojo odsotnost in opravičeno odsotnost dokazovati na kakšen drug način, ki bi omogočal preverjanje njene trditve.

  • VSM sklep IV Kp 10424/2009
    Višje sodišče v Mariboru · 4. 1. 2011

    Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati.

  • VSRS Sklep I Ips 61/99
    Vrhovno sodišče RS · 24. 11. 2005

    Če vložnik umakne zahtevo za varstvo zakonitosti, se ta v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP ob analogni uporabi 309. člena ZKP zavrže.

  • VSRS Sodba I Ips 274/2002
    Vrhovno sodišče RS · 19. 11. 2003

    Izmikanje vabilu na glavno obravnavo je eden od treh alternativno predpisanih razlogov, zaradi katerih sme sodišče odrediti obdolženčevo privedbo. V takšnem primeru pa je okoliščina, ali je bil obdolženec v redu povabljen, pravno nepomembna, saj je pri tem razlogu za privedbo že po naravi stvari izključena. Ker je obsojenec na glavni obravnavi soglašal z branjem zapisnikov o zaslišanju prič, se je s tem odrekel njunemu neposrednemu zaslišanju, s tem pa tudi možnosti, da jima na glavni obravnavi neposredno postavlja vprašanja (334. člen ZKP). Oškodovanec ne spada med procesne subjekte, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna. Za ugotavljanje zastaranja kazenskega pregona nista relevantni okoliščini, kdaj je obdolženec prejel obtožni akt oziroma odločbo sodišča druge stopnje. Tudi po telefonu je mogoče uresničiti zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ.

  • VSRS Sodba I Ips 146/93
    Vrhovno sodišče RS · 14. 7. 1993

    Pripombe glede zapisnika se po 4. odst. 309. člena ZKP vedno vpišejo v nadaljevanju končanega zapisnika, ne pa že med samim zapisovanjem zapisnika. Po določbah ZKP ne obstoji nobena prepoved opiranja sodbe na izpisek iz kazenske evidence. Po določbi 1. odstavka 388. člena ZKP sodišče druge stopnje ni dolžno polemizirati prav z vsakim stavkom iz pritožb.

  • VSK sodba Kp 101/93
    Višje sodišče v Kopru · 1. 6. 1993

    Obtoženec je barirane čeke, vedoč da na žiro računu podjetja nima kritja, izdajal le z namenom utrditi oškodovance v njihovi zmoti, da bodo njih usluge plačane in obtožencu dana posojila povrnjena. Zato je pravna opredelitev, da je obtoženec storil kaznivo dejanje goljufije po 3. odstavku 171. člena KZS in ne izdaje nekritega čeka po 2. odstavku 172. člena KZJ, na mestu.