VSM sklep I Cp 421/2017

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Stroški pritožbenega postopka odvetnice nasprotnega udeleženca v znesku 114,23 EUR gredo v breme sodišča.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetnega kliničnega centra (v nadaljevanju UKC), Oddelka za psihiatrijo, Enote za forenzično psihiatrijo brez privolitve v nujnih primerih za čas dveh mesecev od dneva izdaje sklepa (19. 4. 2017) do 19. 6. 2017.

2Zoper ta sklep vlaga pridržana oseba (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) pravočasno pritožbo po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje. Bistvo pritožbene graje, da se ne strinja, da so izpolnjeni pogoji iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), ker nasprotni udeleženec ni bolan in se ne strinja z zdravljenjem v bolnici, ker ima le še dva meseca do izpusta iz zapora, gre za prekomerni ukrep, v zaporu bi mu bilo bolje, saj nima takšnih omejitev kot v bolnici, sicer pa nikogar ne ogroža, je aktiven, ustvarjalen, v zaporu ima izhode, ukvarja se s fitnesom in ima službo. Z mamo in babico se dobro razume, obiskujeta ga v zaporu, tudi z očetom ima dober odnos, le da ga ta ne obiskuje, ker je nanj jezen. Babica se ga ne boji in se ga nikoli ni bala, nima samomorilnih misli in nikoli ni poskušal narediti samomora, očitno je nanj slabo vplivala kombinacija zdravil, ki jih je jemal zaradi bolečin v hrbtenici. Izrečen ukrep je skrajen ukrep, predviden za primere, ko noben milejši ne zadošča, v danem primeru pa niso podane okoliščine, ki bi ta skrajni ukrep opravičevale. Priglaša stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

5Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na psihiatričnem zdravljenju v UKC v oddelku pod posebnim nadzorom na podlagi obvestila pooblaščene osebe UKC (poskus samomora), ker so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr v zvezi s prvim odstavkom 48. člena istega zakona. Svoje zaključke je sprejelo na podlagi neposrednega zaslišanja nasprotnega udeleženca ter izvedenke medicinsko - psihiatrične stroke, stalne sodne izvedenke V. F. Ž., dr. med. spec. psihiatrinje (v nadaljevanju izvedenke), ki je svoje mnenje podala neposredno ustno na opravljenem naroku pred sodiščem.

6Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), niti pritožbeno zatrjevanih kršitev, prav tako je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje ter vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva, na tej podlagi pa sprejelo pravilne materialnopravne zaključke, ki jih je ustrezno in prepričljivo obrazložilo. Sodišče druge stopnje v celoti povzema razloge sodišča prve stopnje, v odgovor pritožbenim izvajanjem pa dodaja naslednje:

7Kadar gre za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih je potrebno po 53. členu ZDZdr ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr,(1) ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 48. člena ZDZdr.(2) v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr.(3)

8Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da:

je nasprotni udeleženec oseba z duševno motnjo s po izvedenki postavljeno diagnozo: residualna shizofrenija, osebnostna motnja in stanje po poskusu samomora,

je bolezensko stanje nasprotnega udeleženca posledica njegove duševne motnje (residualne shizofrenije in škodljivega uživanja prepovedanih drog) zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja,

zaradi duševne motnje nasprotni udeleženec hudo ogroža svoje zdravje (poskus samomora in samomorilne misli) in zdravje drugih (z verbalnimi grožnjami najbližjim svojcem, materi in babici) ter je bolezensko nekritičen in odklonilnega stališča do predpisanih mu zdravil, ob sočasnem uživanju prepovedanih substanc,

ogrožanja zaenkrat ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči oziroma z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, to je z ambulantnim zdravljenjem (iznaša željo po konoplji in ni pripravljen jemati predpisanih zdravil) oziroma nadzorovano obravnavo, ki jo je mogoče izvajati v domačem okolju (je na prestajanju zaporne kazni).

9Navedene dejanske ugotovitve nedvomno, tudi po oceni sodišča druge stopnje dajejo podlago za zaključek, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. čelna ZDZdr. Nasprotni udeleženec ima psihično motnjo, zaradi katere je hudo moten njegov stik z realnostjo, nima uvida v svoje stanje, bolezensko stanje v osnovi zanika in je odklonilen do zdravljenja, s čimer ogroža sebe in druge, posledično pa izrečenega ukrepa ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči.

10Niso utemeljena pritožbena izvajanja, da nasprotni udeleženec ni bolan in ne ogroža sebe in drugih. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so nasprotne pritožbenim zatrjevanjem. Zaključki sodišča prve stopnje temeljijo na strokovnem znanju sodne izvedenke, ki je v postopku evidentno ugotovila prisotno duševno motnjo zaradi katere je ob škodljivem uživanju prepovedanih drog prišlo do poskusa samomora in verbalnih groženj najbližjim, pri čemer bolezenskega stanja ni mogoče odpraviti drugače kot z zdravljenjem v bolnici. Res je, da gre v tem primeru za najhujši ukrep, vendar milejšega ni bilo moč izreči, ker z njim, kot je navedeno že v zgornji obrazložitvi, ni mogoče odpraviti bolezenskega stanja. Milejša ukrepa z ambulantnim zdravljenjem ali nadzorovano obravnavo v danem primeru nista možna ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec nekritičen do svojega bolezenskega stanja, hkrati pa odklonilen do zdravljenja. Izpodbijanega ukrepa zato ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči. Res je, da zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega v pravico do osebne svobode in pravico do prostovoljnega zdravljenja (prvi odstavek 19. in tretji odstavek 51. člena Ustave RS), vendar z ustavo zagotovljene človekove pravice niso neomejene. V drugem odstavku 19. člena Ustave RS dopušča kdaj je mogoč odvzem prostosti, kar ureja v našem primeru ZDZdr, pri čemer je namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči sebi ali drugim in v odpravi razlogov, zaradi katerih je pridržanje odrejeno. Ob obstoju vseh predpostavk iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr je ugotoviti, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in načelo sorazmernosti ni porušeno.

11V posledici navedenega je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

12O stroških odvetnice nasprotnega udeleženca je pritožbeno sodišče odločilo skladno z določbo 51. člena ZDZdr ter Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ki je stopila v veljavo 10. 1. 2015.(4)

13Pooblaščenki nasprotnega udeleženca se priznajo naslednji pritožbeni stroški: sestava pravnega sredstva proti meritorni odločbi 200 točk (1. alineja 3. točke tar. št. 23 OT), materialni stroški v višini 2% oziroma 4 točke (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22% DDV od skupne cene storitve v višini 44,88 točk (drugi odstavek 12. člena OT). Ob upoštevanju, da znaša vrednost odvetniške točke 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), znašajo pritožbeni stroški odvetnice 114,23 EUR.

14Sodišče druge stopnje pooblaščenki ni priznalo priglašene nagrade za posvet s stranko, saj je ta storitev zajeta v postavki za sestavo pravnega sredstva (prvi stavek 39. člena OT), zanjo pa ji je nagrado priznalo.

15O stroških postopka na prvi stopnji bo moralo odločiti sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

---.---

Op. št. (1) : Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in

če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 1. in 2. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Op. št. (2) : Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme.

Op. št. (3) : Pri izdaji sklepov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 48. člena tega zakona.

Op. št. (4) : Uradni list RS, št. 2/2015.