VSL sklep III Ip 2884/2016

Pritožba se zavrne in sklep v razmerju, v kolikor se nanaša na pritožnika, potrdi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo:

- da se prodaja 2. dolžniku A. A. lastnih nepremičnin ID znak 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10, za katere je najvišjo ceno na 2. javni dražbi, opravljeni dne 04.04.2016 ponudil ponudnik B. B. iz S., in nepremičnin ID znak 11, 12 in 13, za katere je najvišjo ceno na 2. javni dražbi, opravljeni dne 04. 04. 2016, ponudil ponudnik C. C. iz I., razveljavi;

- sklep o delni ustavitvi izvršbe opr. št. In 16/2015-68 z dne 04.04.2016, se razveljavi.

2Zoper navedeni sklep vlaga kupec C. C. v delu, ki razveljavlja prodajo drugo dolžniku A. A. lastnih nepremičnin parc. št. 11, 12 in 13, vse k. o. X, kupcu C. C. Uveljavlja zmotno uporabo 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Le-ta določa način pridobitve kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije in ne velja za stavbno zemljišče, zato je sodišče napačno uporabilo 19. člen ZKZ za stavbna zemljišča, ki so predmet tega pritožbenega postopka. Opozarja tudi na 18. člen ZKZ, ki določa, da se lahko zaščitena kmetija deli v primeru, če se odtujijo stavbna zemljišča. V tem primeru odobritev po zakonu ni potrebna, ker ne gre za kmetijska zemljišča. Upravna enota je v svojo odločbi z dne 18. 4. 2016 to dejstvo ugotovila. V tem primeru odobritev ni potrebna in je zato upravna enota ni mogla dati. Plačal je tudi kupnino dne 7. 4. 2016.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je določbe 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pravilno uporabilo in tudi pravilno tolmačilo odločbo Republike Slovenije, Upravne enote K. opr. št. 330-323/2016/7 z dne 18. 4. 2016. 7. odstavek 189. člena ZIZ določa, da če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Navedeno pomeni, da lahko sodišče izda sklep o domiku le, če upravna enota posel odobri oz. če iz izreka upravne odločbe izrecno izhaja, da se predlog zavrže oz. da odobritev posla ni potrebna. Na navedeno napotuje tudi ZKZ po določilih 18., 19. in 22. člena. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi namreč ne osporava zaključkom sodišča prve stopnje, da predstavljajo tudi sporne parcele del zaščitene kmetije, vendar meni, da ker so namensko opredeljena kot stavbna zemljišča, se kmetija v tem primeru lahko deli ter posebna odobritev pravnega posla ni potrebna. 18. člen ZKZ res določa, da se zaščitena kmetija sme deliti v primeru, če se odtujijo stavbna zemljišča, vendar pa 19. člen ZKZ določa, da mora pravni posel odobriti upravna enota, 22. člen ZKZ pa tudi, da o tem ali odobritev pravnega posla ni potrebna, odloča upravna enota in izda o tem odločbo. Upravna enota mora torej izdati odločbo, da odobritev pravnega posla ni potrebna oz. da se predlog zavrže, v primeru, da odobritev pravnega posla ni potrebna. V konkretnem primeru pa iz izreka odločbe upravne enote z dne 18. 4. 2016 ne izhaja, da bi upravna enota izdala odločbo, da odobritev pravnega posla ni potrebna, oz. da se predlog zavrže ampak nasprotno, iz izreka izhaja, da je upravna enota zahtevek za odobritev pravnega posla zavrnila, kar pomeni, da je vsebinsko odločala o predlogu kupca v smislu 2. odstavka 22. člena ZKZ. Izvršilna sodišča pa so pri izdaji sklepa o domiku vezana na izrek odločbe upravne enote. Če ta morebiti ni pravilna, izvršilno sodišče ne more samo odločiti drugače. Gre za upravni postopek in predlagatelj mora morebitne nepravilnosti pri izdaji upravne odločbe uveljavljati v upravnem postopku. Pri tem je še pomembno, da je izvršilno sodišče vezano na izrek odločitve, ne pa na morebitno obrazložitev, saj le izrek postane dokončen oz. pravnomočen (primerjaj 224. člen Zakona o upravnem postopku). Pritožbene trditve torej ne morejo izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje.

5Ker niso podani ne pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu, v kolikor se nanaša na pritožnika potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).