VSRS Sklep II DoR 285/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:II.DOR.285.2016Področje: ustavno pravo, odškodninsko pravo, osebnostne pravice, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–4▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje, da je bila v konkretnem primeru kršena tožnikova pravica iz 21. člena Ustave RS.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje, da je bila v konkretnem primeru kršena tožnikova pravica iz 21. člena Ustave RS.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 2.110,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku je njegov zahtevek zavrnilo.
2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:
- Ali je bila tožniku kršena osebnostna pravica iz 21. člena Ustave RS, če je imel v priporu oziroma zaporu manj kot 7 m² bivalnega prostora?
- Ali je bila tožniku kršena osebnostna pravica iz 21. člena Ustave RS, če bivalni pogoji niso ustrezali:
a) približnim zaželenim, okvirnim standardom ali
b) minimalnim standardom?
- Ali Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja Sveta Evrope (v nadaljevanju CPT) priporoča, da je minimalni bivalni standard zaprtih oseb najmanj 7 m² osebnega prostora?
- Kdaj se presojajo drugi dejavniki, poleg minimalnega standarda (zlasti bivanje izven sobe)?
- Ali je v primeru, ko imajo zaprte osebe na razpolago več kot 4 m² bivalnega prostora, kršena njihova osebnostna pravica iz 21. člena Ustave RS?
- Ali je bila tožniku kršena osebnostna pravica iz 21. člena Ustave RS, če je imel na razpolago 3 do 4 m² bivalnega prostora, če je to kompenziral z drugimi okoliščinami, zlasti možnostjo izhoda iz sobe?
- Ali je v konkretnem primeru izpodbijana odločitev v nasprotju s priporočili CPT o minimalnem standardu in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice?
Navaja, da je konkretna zadeva že tretja, v kateri se sodišča zmotno sklicujejo na kršitev standardov CPT oziroma zmotno povzemajo vsebino teh standardov. Toženka ima na podobni dejanski in pravni podlagi odprto večje število sporov in želi, da bi se o tako pomembnem pravnem vprašanju izreklo tudi Vrhovno sodišče.
4Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku), zaradi česar je revizijo v tem obsegu dopustilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 17. 5. 2017Nazaj na vrh ↑