VSK sklep CDn 189/2016

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep ter sklep samostojnega sodniškega pomočnika Dn 231204/2015 z dne 18.11.2015 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagatelja zoper sklep istega sodišča Dn 231204/2015 z dne 18.11.2015 zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika. Iz razlogov sklepa zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika izhaja, da je predlog nedovoljen tudi zato, ker nepremičnina ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Konkretni očitki oz. razlogi niso podani. Predlagatelj v ugovoru konkretnih razlogov v tej smeri ni podal (nenazadnje jih zaradi neobrazloženosti niti ni mogel).

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor zavrnilo. Pritrdilo je sicer razlogom ugovora, da je sklep o preizkusu terjatev, ki je podlaga predlaganemu vpisu, pravnomočna sodna odločba, ki je tudi glede na vsebino primerna listina za vpis v smislu 3. ali 4. točke 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Vendar po presoji sodišča prve stopnje vpis kljub temu ni dovoljen. S sklepom stečajnega sodišča je namreč priznana predlagatelju izločitvena pravica na enosobnem stanovanju št. 1, ki se nahaja v 4. nadstropju stavbe k.o. S. na naslovu P., a taka označba za vpis v zemljiško knjigo pa mnenju prvostopenjskega sodišča ne zadošča. Predmetna nepremičnina je v zemljiški knjigi vpisana kot posamezni del 1 v stavbi k.o. S.. Številka posameznega dela in stanovanja se sicer ujemata, a v praksi ni nujno, da ima stanovanje oz. posamezni del stavbe v zemljiški knjigi isto oznako kot je bila prej številka stanovanja. Predlagatelju je še očitalo, da ni predložil kake listine, ki bi identiteto potrdila.

3Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep, ki se izpodbija, tako spremeni, da se odloči, da se predlagani vpis dovoli. Nepremičnina je v seznamu preizkušenih terjatev označena z vsemi zakonsko določenimi znaki: številka katastrske občine, številka stavbe, številka dela stavbe. Naveden je dodatno tudi ID - 1. Iz prostorskega portala RS Prostor izhaja, da je nepremičnina ID znak 2 po podatkih katastra stanovanje. Tudi iz opisa iz rednega izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da gre za enosobno stanovanje v IV. nadstropju. Isti ID kot v izpisku je naveden tudi v sklepu o preizkusu terjatev. Prilaga Potrdilo o stavbi in o delih stavb.

4Pritožba je utemeljena.

5Predlagatelj je vpis predlagal na podlagi pravnomočnega Sklepa o preizkusu terjatev - izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Novi Gorici St 1358/2012 z dne 9.9.2014. V zemljiškoknjižnem postopku je uveljavljeno načelo formalnosti, ki se izkazuje tudi v določbi 31. člena ZZK-1, po kateri mora biti v listini, ki je podlaga vpisu, nepremičnina vpisana z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Očitek sodišča prve stopnje, da pogoji iz 31. člena v zvezi s 3. členom ZZK-1, niso izpolnjeni, ne drži. Navedeni sta številka stavbe in katastrske občine, res še številka stanovanja in ne pravilno posameznega dela št. 1, a dvom v identiteto ovrže dodaten opis v sklepu - IV. nadstropje in enosobno stanovanje, kar je skladno z opisom v zemljiški knjigi, kar utemeljeno izpostavi pritožba. Sodišče zanemari, da je v sklepu o preizkusu terjatev naveden tudi ID predmetne nepremičnine, torej dvoma v identiteto ne more biti.

6Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov ugodilo pritožbi, sklep, ki se izpodbija ter sklep samostojnega sodniškega pomočnika razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem bo moral presoditi, ali so izpolnjene vse potrebne predpostavke za vpis.

7Udeleženci v nepravdnih postopkih sami krijejo svoje stroške, kar torej velja tudi za pritožnika (35. člen Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1).