VSL sklep IV Cpg 1272/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Registrsko sodišče je po samostojni sodniški pomočnici predlog predlagatelja o prenosu poslovnega deleža in vpisu spremembe družbenika ter družbene pogodbe (redna št. 1) zavrnilo s sklepom Srg 2016/35269 z dne 21.10.2016 (redna št. 3). Z izpodbijanim sklepom pa je registrsko sodišče pritožbo proti temu sklepu zavrnilo. Bistveni razlogi registrskega sodišča so, da ni sledilo predlogu predlagatelja, da je mogoč vpis spremembe družbenikov na podlagi pogodbe o preužitku (SV 000/2016 z dne 25.8.2016, ki je bila sklenjena med družbenikom A. A. in novo družbenico B. B.). Registrsko sodišče se je oprlo na četrti odstavek 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) po katerem imajo družbeniki, če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Predlagatelj ni ostalih družbenikov pisno obvestil o nameravani prodaji in pogojih prodaje, kar je registrsko sodišče enačilo s pogodbo o preužitku. Ker predlagatelj ni niti pojasnil in ni predložil listin, da so bili ostali družbeniki pisno obveščeni o nameravani odsvojitvi, je registrsko sodišče pritožbo zoper sklep sodniške pomočnice zavrnilo. Hkrati se je sklicevalo tudi na to, da, če bi bili drugi družbeniki o nameravani odsvojitvi obveščeni, bi se izognili morebitnemu očitku, da je bil navedeni posel izveden zato, da bi se predlagatelj izognil predkupni pravici družbenikov. Sklicevalo se je na primer darilne pogodbe kot neodplačnega prenosa poslovnega deleža(1).

2Zoper sklep se je predlagatelj (po notarki) pravočasno pritožil. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagani vpis spremembe družbenika dovoli. Bistveni pritožbeni razlogi so, da določila četrtega in petega odstavka 481. člena ZGD-1 povsem nedvoumno veljajo izključno in samo za primer prodaje oziroma nakupa poslovnega deleža. Le tedaj je za družbenike določena predkupna pravica. Sedmi odstavek 481. člena ZGD-1 pa tudi jasno in nedvomno določa, da je soglasje obstoječih družbenikov potrebno samo, če tako določa družbena pogodba. Ker družbena pogodba predlagatelja teh določil ne vsebuje, slednje pomeni, da pred odsvojitvijo poslovnih deležev tretjim osebam ni treba pridobiti soglasja preostalih družbenikov, niti jih ni treba o tem posebej seznanjati. Predlagatelj je izpolnil vse materialnopravne pogoje za veljavnost pravnega posla o odsvojitvi poslovnega deleža. Pogodba je bila izdelana v notarskem zapisu, kar je v skladu z določilom tretjega odstavka 481. člena ZGD-1.

3Pritožba je utemeljena.

O pravni naravi pogodbe o preužitku

4V konkretnem primeru je imetnik poslovnih deležev (poslovnega deleža) A. A. s pogodbo o preužitku (v nadaljevanju: preužitkarska pogodba), sestavljeno v notarskem zapisu svoji hčerki B. B. izročil poleg nepremičnin navedenih v 1. členu pogodbe o preužitku tudi vse poslovne deleže v družbi predlagatelja T. (v nadaljevanju TC). Prevzemnica B. B. se je v 2. členu pogodbe o preužitku zavezala preužitkarju A. A. vse do njegove smrti nuditi pomoč, zlasti osebno nego in oskrbo, potrebno zdravniško nego, prevoz k zdravniku oziroma poskrbeti za prihod zdravnika, ostale prevoze, če in ko sam ne bi več zmogel (v okviru svojih zmožnosti poskrbeti za vse drugo, kar bo omogočilo njegovo vsestransko dostojanstveno življenje v starosti). Prevzemnica B. B. se je zavezala svoje obveznosti po tej pogodbi do preužitkarja A. A. v celoti in vestno izpolnjevati. V 4. členu pogodbe je preužitkar A. A. vse svoje poslovne deleže, ki jih ima v družbi TC v celoti izročil in prepustil svoji hčerki B. B., ki jih je tudi prevzela.

5V skladu s sodno prakso je preužitkarska pogodba odplačna in tvegana.(2) Poleg nepremičnin, kar je bilo storjeno z omenjeno preužitkarsko pogodbo, so lahko predmet preužitkarske pogodbe, tudi premičnine, oziroma druge premoženjske pravice. Med te sodi tudi poslovni delež, ki ima določeno poslovno premoženjsko vrednost in jo imetnik lahko uporabi v pravnem prometu (prodaja, zastava, užitek, zaupniško razmerje).(3)

6Materialnopravno stališče sodišča druge stopnje o tem, da je treba ostale družbenike predlagatelja obvestiti o prenosu poslovnih deležev tretji osebi, to je B. B., se razlikuje od materialnopravnega stališča registrskega sodišča. Po mnenju sodišča druge stopnje je namreč prenos poslovnega deleža mogoč tudi na podlagi preužitkarske pogodbe. Res je, da pravno podlago za prenos poslovnega deleža ZGD-1 ne določa. Gre za stičišče dveh pravnih področij, to je na eni strani obligacijsko pravnega razmerja, ki nastane s sklenitvijo preužitkarske pogodbe in določb ZGD-1, ki so namenjene varstvu družbe, v konkretnem primeru tudi varovanju družbenikov v skladu s 481. členu ZGD-1 pri prenosu poslovnega deleža.

V konkretnem primeru v družbeni pogodbi ni bilo določeno, da imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Zato je treba poudariti, da ne pride v poštev uporaba določbe sedmega in osmega odstavka 481. člena ZGD-1, ki določa, da če je v družbeni pogodbi tako določeno, morajo imeti družbeniki za odsvojitev poslovnega deleža družbeniku, ki ni družbenik v družbi soglasje večine ali vseh družbenikov. Nujnost soglasja mora biti navedena v družbeni pogodbi.

7Zato je sodišče druge stopnje, ob odsotnosti posebnega dogovora v družbeni pogodbi o odstopu poslovnih deležev, preizkušalo ali določba četrtega odstavka 481. člena ZGD-1 velja le kot predkupna pravica pri prodaji poslovnega deleža tretjim osebam ali tudi v drugih primerih (kot npr. pri darilni ali preužitkarski pogodbi).

8Že v teoriji so izpostavljeni pomisleki, da bi pri darilni pogodbi poslovnih deležev težko uveljavili določbe o varstvu drugih družbenikov. Pojasnjeno je bilo, da bi v primeru sklenitve darilne pogodbe v nasprotju z moralnimi načeli, kar bi bila nična darilna pogodba po 86. členu Obligacijskega zakonika, drugi družbeniki lahko s tožbo uveljavljali ničnost darilne pogodbe.(4)

9Omenjena stališča bi bilo mogoče uporabiti tudi pri odgovoru na vprašanje ali je treba določbo četrtega odstavka 381. člena ZGD-1 upoštevati tudi pri prenosu poslovnih deležev s pružitkarsko pogodbo. Ker niti darilna niti preužitkarska pogodba nista pogodbi, ki bi sami po sebi nasprotovali ureditvi v družbi z omejeno odgovornostjo, je po oceni sodišča druge stopnje, glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje, mogoče sklepati da omenjeni predlog ne vzbuja nobenega dvoma, da bi šlo za kakršnokoli izogibanje obveznostim do drugih družbenikov v smislu petega odstavka 481. člena ZGD-1.

10Glede na razloženo sodišče druge stopnje meni, da glede na pravno podlago preužitkarske pogodbe, ki je aleatorna in odplačna, ne pride v poštev obveznost predlagatelja, da mora v registrskem postopku predložiti obvestilo ostalih družbenikov o „prodaji in njihovih pogojih v skladu s petim odstavkom 481. člena ZGD-1“. Upoštevajoč navedeno določilo, bi bilo namreč nemogoče pričakovati, tudi če bi predlagatelj tako obvestilo ostalim družbenikom dal, da bi bili oni tisti, ki bi zato, da bi izrazili „svojo pripravljenost za nakup poslovnega deleža“ hkrati prevzeli obveznosti iz preužitkarske pogodbe enako, kot prevzemnica B. B. za preužitkarja A. A. Takšna razlaga namreč ni logična in ni v skladu z določbo četrtega in petega odstavka 481. člena ZGD-1. Zato po mnenju sodišča druge stopnje, četrtega in petega odstavka 481. člena ZGD-1 v opisanem dejanskem stanju, ni mogoče uporabiti.

11Sodišče druge stopnje tudi pritrjuje pritožbenemu stališču predlagatelja, da ni bistveno ime pogodbe in ni nujno, da gre le za prodajno pogodbo ampak tudi za drugo vrsto pogodbe in ni treba izdelati še pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. Pomembno je, da ima pogodba vse bistvene sestavine in da je sestavljena v obliki notarskega zapisa.(5)

12Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je bilo zaradi zmotnega materialnopravnega stališča registrskega sodišča, dejansko stanje v postopku nepopolno ugotovljeno, česar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku samo ne mora nadomestiti. S tem bi namreč kršilo pravico do pritožbe v registrskem postopku.

13Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg). Registrsko sodišče bo moralo v novem postopku v skladu z 29. in 34. členom ZSReg najprej preizkusiti vse procesne predpostavke, za odločanje o predlogu za vpis in nato o zadevi ponovno vsebinsko odločiti.

-------------

Op. št. (1): Bojan Zabel, Veliki komentar ZGD, 3. knjiga, 2007, str. 109.

Op. št. (2): VSS, II Ips 320/97 z dne 27.8.1998, povzeto po B. Podgoršek, Obligacijski zakonik s komentarjem, Posebni del, Redaktorja M. Juhart in N. Plavšak, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 573.

Op. št. (3): Več o prenosu poslovnega deleža, glej S. Prelič in ostali, družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 209 do 216.

Op. št. (4): Prav tam, str. 216.

Op. št. (5): Primerjaj N. Mitrović, Odločanje o vpisih v sodni register, mogoči odgovori na vprašanja, Pravosodni bilten, 3/2016, str. 271.