VSRS Sklep II Upr 105/2016

I. Pritožba se zavrže.

II. Revizija se zavrže.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

1Vrhovno sodišče je s svojo sodbo in sklepom I Up 161/2016 z dne 19. 10. 2016 po opravljeni glavni obravnavi odločilo o pritožbah tožeče in tožene stranke v upravnem sporu, ki se je vodil na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Zoper pravnomočno sodbo in sklep Vrhovnega sodišča tožeča stranka vlaga pritožbo in podredno revizijo, s katero želi izpodbijati III. in IV. točko navedene sodbe in sklepa. Ob tem uveljavlja povračilo stroškov postopka s temi pravnimi sredstvi.

K I. točki izreka:

3Pritožba ni dovoljena.

4Tožeča stranka kljub odsotnosti pravnega pouka o možnosti pritožbe vlaga pritožbo zoper odločitev Vrhovnega sodišča. Da taka pritožba ni dovoljena izhaja iz jasnih zakonskih določb, katerih vsebino je mogoče spoznati brez vsakršne zahtevne pravne interpretacije. Tako prvi odstavek 73. člena ZUS-1 izrecno določa, da je pritožba mogoča le zoper sodbo, ki jo izda Upravno sodišče, drugi odstavek 82. člena ZUS-1 pa določa, da je dovoljena posebna pritožba zoper sklep le, če gre za sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek in če ta zakon ne določa drugače. Sklicevanje tožeče stranke na pravni temelj za pritožbo neposredno v 25. členu Ustave Republike Slovenije pa je očitno neutemeljeno, saj način uresničevanja te pravice vselej urejajo procesni zakoni, ki morajo urediti tudi vsa s tem povezana vprašanja (upravičeni pritožniki, rok za pritožbo itd.).(1) Tudi dejstvo, da je Vrhovno sodišče za varstvo strank tega postopka in zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva ter odločanja v razumnem roku samo opravilo pritožbeno obravnavo, v nasprotju s stališčem tožeče stranke ne more pomeniti, da je zaradi tega tudi zoper to sodbo dovoljena pritožba.(2)

K II. točki izreka:

5Revizija ni dovoljena.

6Tožeča stranka vlaga revizijo kljub jasnim zakonskim določbam in ustaljeni sodni praksi, ki revizije zoper odločitve Vrhovnega sodišča ne omogočajo. Po prvem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji,(3) po prvem odstavku 95. člena ZUS-1 pa je revizijo mogoče vložiti le zoper tisti sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1. Zakaj naj bi bila revizija v konkretnem primeru dovoljena tudi zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki je bila izdana o pritožbah tožeče in tožene stranke, tožeča stranka ne pojasni.

7V zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi s strani tožeče stranke Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da so vložena ob očitnem nerazumevanju veljavnih zakonskih določb ter vloge Vrhovnega sodišča v ustavni ureditvi in sistemu sodne veje oblasti. S tem je bilo po nepotrebnem obremenjeno delo Vrhovnega sodišča, ki je dolžno skrbeti za enakopravno obravnavo vseh strank, ki pred njim lahko uveljavljajo pravna sredstva in jim omogočiti odločitev o tem v razumnem roku.

K III. točki izreka:

8Tožeča stranka s pritožbo in z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške postopka s pravnimi sredstvi (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Tudi Ustavno sodišče v ustaljeni ustavnosodni presoji poudarja, da je pri pravici do pravnega sredstva potreba po zakonski ureditvi načina uresničevanja posebej nujna. Ta pravica namreč po naravi stvari zahteva relativno natančno zakonsko ureditev postopka, v katerem se udejanja in v katerem mora zakonodajalec jasno določiti večje število pomembnih vprašanj. Odločba št. U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010.

(2) Enako velja tudi v pravdnem postopku, kjer je cilj pritožbene obravnave pred Višjim sodiščem enak, tudi tam pa se pritožba lahko vloži le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (333. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

(3) Če pa je zoper sodbo prve stopnje dovoljena pritožba, revizija ni dovoljena (četrti odstavek 83. člena ZUS-1).